Začenjajo se reprezentančne zdrahe

Hokejski reprezentanti (šlo naj bi za 20 igralcev jeseniškega Acronija in dveh ljubljanske ZM Olimpije) je ta teden na Hokejsko zvezo Slovenije naslovilo peticijo s katero so želeli opozoriti na, po njihovem mnenju, prenizke zneske za dnevnice, zavarovalnino in nagrade ob izpolnitvi glavnega cilja na majskem svetovnem prvenstvu v Kanadi, to je obstanka med elito.

Predlagane nagrade prenizke?

Predsedstvo HZS, na čelu s predsednikom Damjanom Mihevcem, ki je ob prevzemu funkcije zagotavljal, da je njegova prva naloga sanacija Zveze, ki se zadnja leta utaplja v dolgovih, je Risom letos za nagrado ob morebitnem obstanku med 16 najboljšimi reprezentancami sveta obljubilo 500 evrov nagrade (uvrstitev v drugi krog SP bi bila nagrajena s 1000 evri), ob tem pa v uradni izjavi poudarilo: "Motivacija za igranje v reprezentanci ne sme biti finančne narave, ampak mora biti za igralca čast, da igra za svojo domovino in da je prepoznavnost hokejista z udeležbo na najvišjih tekmovanjih na reprezentančni ravni neprimerljivo večja glede na klubska tekmovanja, hkrati pa slednje vpliva tudi na višino pogodb in povečanje zanimanja klubov za posameznega hokejista."

Včasih se je veliko obljubljalo ...

HZS predlaga nekakšno nagradno lestvico, ki jo je podprl tudi član nadzornega odbora HZS Matjaž Skube, zneski pa niti približno ne dosegajo tistih iz preteklosti. A včasih se je veliko obljubljalo, pa nato malo izplačevalo, tokrat pa so se v krovni slovenski hokejski zvezi odločili drugače. Reprezentanti (tisti, ki so prepričani, da selektor Mats Waltin brez njih ne bo mogel sestaviti konkurenčne izbrane vrste) so seveda z obljubljenimi zneski nezadovoljni, zato se spet pojavljajo grožnje z bojkotom, pripravljalno obdobje pa bo očitno spet minilo v nekakšnih kriznih razmerah. Podpisniki peticije se trenutno pogajajo s HZS, želijo pa si 2000 evrov nagrade za obstanek, ob tem 40 evrov dnevnic in še 1000 evrov, ki naj bi jih prejeli pred odhodom na prvenstvo in bi ga porabili za zavarovanje.

Predsednik Mihevc in druščina pa so na drugi strani prepričani, da se hokejisti ne bi smeli zmrdovati nad pogoji, ki naj bi bili enaki norveškim, finskim, danskim in nemškim (ti dobijo dnevnice in nagrade) ter, po njihovem mnenju, celo boljšimi od kanadskih, beloruskih, švedskih in latvijskih (ne dobijo dnevnic), zato se bodo z igralci še pogajali. Pri vsem skupaj gre že za nekakšno slovensko hokejsko folkloro, grožnje najboljših z bojkotom prvenstva v Kanadi, zibelki tega športa, za nameček ob velikem jubileju Mednarodne hokejske zveze (IIHF letos praznuje 100 let), izzvenijo milo rečeno čudno. Če že lahko razumemo, da se igralci želijo zavarovati, saj bi morebitna poškodba na reprezentančni akciji lahko ogrozila njihovo klubsko kariero in z njo eksistenco, pa je nenehno "nategovanje" z nagradami le težko doumeti.

Človek ob vsem tem dobi občutek, da najboljši slovenski hokejisti s sodelovanjem na svetovnih prvenstvih delajo uslugo navijačem in HZS, kot da sami nimajo tekmovalnih motivov, in če že govorimo o najboljših hokejistih Slovenije, zaključimo z besedami Anžeta Kopitarja, ki danes napetosti med podpisniki peticije in HZS sicer ni želel komentirati: "Sem se prišel igrati hokej."