Torek,
11. 8. 2009,
21.28

Osveženo pred

8 let, 10 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Natisni članek

Torek, 11. 8. 2009, 21.28

8 let, 10 mesecev

Slovo številnih hokejskih velikanov

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4
Nova sezona v najmočnejši ligi na svetu – NHL – bo minila brez kar nekaj imen, ki so številna leta razveseljevali številne navijače in med drugim poskrbela, da je hokej na ledu tako priljubljen.

V ligi NHL v zadnjih letih prihaja do občutne zamenjave generacij zvezdnikov, ki bo do še večjega izraza prišla v prihodnjih sezonah. Novo generacijo zvezdnikov predstavljajo Sidney Crosby, Aleksander Ovečkin, Jevgenij Malkin in številni drugi. To pa tudi pomeni, da se nekateri starejši počasi poslavljajo. Nekateri, ki so vrsto let skrbeli za vragolije na ledu in da je hokej tako priljubljen, so se poslovili po minuli sezoni, medtem ko nekateri še niso sporočili svoje odločitve o nadaljevanju kariere (Chris Chelios, Curtis Joseph …) ali pa se bodo za ploščkom podili vsaj še eno sezono (Brendan Shanahan, Mike Peca, Temmu Selanne ...).

Joe Sakic

Med prvimi, ki je sporočil novico, da drsalke "obeša na klin", je bil Joe Sakic. Kanadčan s hrvaškimi koreninami, ki je celotno kariero preživel v ligi NHL le pri eni franšizi. Na naboru je bil izbran leta 1987 kot 15. s strani Quebec Nordiques, ki so se v sezoni 1995/96 preselili v Colorado in se preimenovali v Avalanche. Napadalec, ki je v ligi NHL odigral kar 20 sezon, sicer še ni načrtoval upokojitve, saj si je želel nastopiti na olimpijskih igrah prihodnjega leta v Vancouverju, vendar pa na koncu moral zaradi zdravja te načrte opustiti. V zadnji sezoni, ki jo je praktično izpustil v celoti, je moral na operacijo disk hernie.

Kapetan moštva je postal v sezoni 1991/92, dvakrat pa se je veselil naslova Stanleyjevega prvak. Če je poškodba preprečila Sakicu do boja za zlato odličje na olimpijskih igrah, pa se lahko vseeno pohvali z najbolj žlahtno kovino, saj jo je z "javorjevimi listi" osvojil na OI leta 2002. V ligi NHL je med drugim zaigral kar na trinajstih tekmah zvezd, prejel pa je tudi dve nagradi za najkoristnejšega igralca. V sezoni 2000/01 je bil MVP lige in v sezoni 1995/63 MVP končnice.

Štiridesetletni Kanadčan je bil znan predvsem po nevarnem zapestnem strelu in natančnih podajah. Prav te dve veščini pa sta ga pripeljali na osmo mesto po številu zbranih točk v celotni zgodovini lige NHL. V klubski zgodovini Colorada bo šele tretji igralec, ki mu bodo "upokojili" dres (pred njim še Patricku Royu in Rayu Bourqueu), kar pomeni, da bo od prihodnje sezone številka 19 visela pod stropom Pepsi Centra.

Jeremy Roenick

Po dvajsetih letih igranja v NHL-u pa se je upokojil leto mlajši Jeremy Roenick. Slednji velja za enega izmed najboljših ameriških hokejistov vseh časov, kar priča podatek, da je šele tretji Američan, ki mu je uspelo v ligi NHL doseči več kot 500 zadetkov (to je uspelo še Jou Mullenu in Miku Modanu). Napadalec, ki se najbolje znajde na položaju centra, je bil na naboru izbran leta 1988 s strani Chicaga kot številka osem. Za Blackhawks je odigral tudi največ sezon. Teh je bilo osem, nato pa se je preselil v Phoenix, kjer je odigral šest sezon (vendar ne skupaj). V dresu Philadelphie je igral tri sezone, za Los Angeles eno in dve za San Jose, ki je bil tudi zadnji klub zanj.

Med ameriškimi igralci je po številu doseženih golov na tretjem mestu, na istem mestu je tudi po točkah, medtem ko je med podajalci na šestem. Številke, ki ga bodo pripeljale v dvorano slavnih, kamor naj bi bil sprejet leta 2012. Roenick je bil blizu slovesa že po koncu sezone 2006/07, ko je že skorajda naznanil slovo od ledenih ploskev, ko je prejel klic trenerja Douga Wilsona, ki je vodil San Jose. Odličen klub za slovo in še zadnja možnost za Američana, da osvoji naslov Stanleyjevega pokala, saj so bili "morski psi" prav v minuli sezoni favoriti, vendar pa dokaj klavrno končali. Tako je 39-letni napadalec končal svojo 20 let trajajočo kariero brez naslova prvaka v najmočnejši ligi na svetu.

Claude Lemieux

Kanadsko-ameriški napadalec Claude Lemieux je vedno veljal za nekakšnega "bad-boya" lige NHL, saj je veljal za zelo umazanega igralca, ki ni varčeval z zahrbtnimi potezami. Med drugim ga je ena izmed komercialnih ameriških TV postaj na listi desetih najbolj osovraženih igralcev lige postavila kar na prvo mesto. Za v Kanadi rojenega napadalca je to že druga upokojitev. Prvič se je od lige NHL poslovil po sezoni 2002/03, nato pa se je v minuli sezoni po petih letih znova vrnil v San Jose. Na začetku minule sezone je sicer zbral dve tekmi v azijski ligi in 23 v ligi AHL, nato pa oblekel dres "morskih psov". Tokrat je, pri 44 letih, za vedno obesil drsalke na klin.

Svojo pot v ligi NHL je začel pri Montrealu, ki ga je tudi izbralo na naboru. Nato se je preselil v Colorado, za nekaj manj kot sezono v New Jersey, Phoenix, Dallas in kot že omenjeno, za konec v San Jose. Skupaj je odigral kar 21 sezon. Ob svojih "umazanih" prijemih pa je imel še eno značilnost. Marsikatero sezono je "eksplodiral" šele v končnici in pripetilo se je, da je imel na koncu več zadetkov v izločilnih bojih, kot pa v rednem delu sezone. Pohvala pa se lahko še z nečim. Namreč je eden izmed osmih igralcev v zgodovini, ki se je naslova Stanleyjevega prvaka veselil s tremi različnimi klubi (Montreal Canadiens, New Jersey Devils in Colorado Avalanche). V sezoni 1994/95 je prejel tudi nagrado za najkoristnejšega igralca končnice.

Teppo Numminen

Številka 20 pa je obeležila tudi število sezon, ki jih je v ligi NHL odigral finski branilec Teppo Numminen. Slednji je bil leta 1986 izbran na naboru kot 29. s strani Winnipega. Za kanadsko moštvo je igral vse do konca sezone 1995/96, ko se je franšiza preselila v Phoenix. Pri "kojotih" je nato preživel sedem sezon, nato pa je eno leto preživel v Dallasu, od koder ga je pot vodila v Buffalo, kjer je tudi zaključil svojo bogato kariero.

Branilec, ki je na začetku avgusta dopolnil 43 let, je veljal za velikega borca. Tako na ledenih ploskvah, kot tudi izven njih. Med drugim je za njim nekaj operacij srca, nazadnje jo je opravil leta 2007. "Po zadnji operaciji si nisem niti mislim, da se bom še lahko vrnil na led. Upal sem le, da bom lahko živel normalno življenje," se je potem, ko je oznanil konec kariere, spomnil zadnje operacije. Finski branilec je sicer odigral kar 360 tekem zaporedoma, v zgodovino pa se je vpisal še z enim dosežkom. Je Evropejec z največ odigranimi tekmami v rednem delu (1,372). Nastopil je tudi na treh tekmah zvezd, v svoji zbirki ima tudi dva srebra in en bron iz olimpijskih iger. V dolgoletni karieri ni nikoli osvojil naslova Stanleyjevega prvaka.