Sreda, 6. 4. 2016, 19.05
7 let, 2 meseca
Pia Pren je na Švedskem spoznala nove hokejske dimenzije: To je povsem drug svet
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,05
Za kapetanko slovenske reprezentance Pio Pren je sezona, v kateri se je srečala s povsem novim hokejskim svetom, igrala za enega najboljših ženskih klubov na svetu, bila del rekordne tekme in spoznavala običaje Švedov. Ali bo vztrajala na tako visoki ravni, se še ni odločila.
Ni veliko slovenskih hokejistk, ki so se po znanje in delo odpravile v tujino. A ta za Pio Pren v zadnjih letih ni neznanka, saj je od sezone 2011/12 z enoletnim postankom v Mariboru drsala v dresu kluba Sabres Wien. V avstrijski prestolnici bi morala "službovati" tudi letos, a je le teden pred odhodom na Dunaj prejela ponudbo, ki se ji ni bilo mogoče upreti. Zanjo se je zanimal eden od najuglednejših in trenutno najboljših ženskih klubov v Evropi in na svetu Linköping.
"Vse je bilo zelo na hitro. Konec julija je bilo, ko sem bila prepričana, da se bom čez teden dni vrnila na Dunaj. Nato pa je v petek zvečer prišla ponudba iz Švedske in do nedelje zjutraj se je bilo treba odločiti in na hitro sporočiti na Dunaj, da odhajam. To je bilo malo stresno, a moja želja je bila že od nekdaj, da bi igrala na Švedskem," je Prenova razložila, kako je prišlo do selitve v deželo, kjer so dimenzije ženskega hokeja na drugi ravni.
"Hokejsko gledano je to povsem drug svet. Pri nas si to težko predstavljamo. Sama organizacija je res na visoki ravni, saj gre za enega od najboljših klubov. Tekem je veliko več. Gre za povsem neprimerljive stvari. Igra v ženskem hokeju je tako kakovostnejša, da je težko opisati. Vse je hitreje, več se igra načrtno. Vse igralke znajo igrati hokej, in to dobro. Na Švedskem se ne ukvarjajo z osnovami. Vsaj v našem klubu je bil poudarek bolj na drsalnem delu in tehniki kot na moči. To sta bila naša velika atributa," je nad novim hokejskim svetom navdušena naša sogovornica, ki je bila blizu švedske klubske krone, a so s soigralkami ostale brez nje.
Ko ti čez noč vzamejo najboljšo igralko
Večkratni prvak Linköping je tretji zaporedni naslov lovil proti ekipi Luleå. Začelo se je dobro, z domačo zmago. Nadaljevalo pa v slabših ritmih.
Jennifer Wakefield je morala po prvi finalni tekmi zapustiti Linkoping in se pridružiti pripravam kanadske reprezentance, s katero je pred dnevi osvojila srebro.
"Po prvi zmagi je prišlo do nekoliko čudnega položaja, saj je morala ena od naših verjetno najboljših igralk Jennifer Wakefield čez noč na priprave kanadske reprezentance (pred dnevi je postala svetovna podprvakinja). Plačuje jo zveza in postavljena je bila pred pogoj, ali pride domov in igra ali pa ne pride in ostane zunaj reprezentančnega pogona in brez službe. To je bil velik mentalni šok, po drugi strani pa dodatna motivacija, da je dala vsaka še nekaj odstotkov več od sebe, da bi pokrile ta manko. Še naprej smo verjele v uspeh," 24-letnica in soigralke niso obupovale nad neljubim dogodkom.
"Nismo se slišale ne na klopi, kaj šele na ledu"
A se na koncu ni izšlo po željah. Izgubile so obe naslednji finalni tekmi in se morale zadovoljiti z drugim mestom. Oba obračuna so izgubile v gosteh, kjer je doživela nekaj, čemur ni bila priča še nikoli. Pravzaprav česa podobnega na Švedskem še niso videli.
Odločilno tekmo si je na terenu kluba Luleå uradno ogledalo 4.200, po neuradnih podatkih pa 4.800 gledalcev. Gre za rekorden obisk v zgodovini ženskih hokejskih tekem v tej skandinavski deželi. Pred tem je bila rekordna številka okoli 3.500 gledalcev.
SM-Guld och publikrekord 👍🏻😊❤️ @LuleaHockey @MsskPitedamhock pic.twitter.com/57y4NLnHZy
— Micke Wasserman (@numbd) March 20, 2016
"Vedele smo, da bo dvorana napolnjena, saj imajo res neverjetno podporo, a tega nismo pričakovale. Že na ogrevanju je bilo ogromno gledalcev. Nismo se slišale ne na klopi, kaj šele na ledu. Navijali so celotno tekmo in jih zagotovo ponesli do zmage," se bučnega dogajanja spominja slovenska napadalka, ki je bila po premiernem naslovu Lulee razumljivo razočarana, a so v klubu poskušali vse skupaj obrniti na šalo, češ, da morajo vsake toliko časa dati komu tudi nekaj veselja, da jih lahko premaga.
Pisana paleta deklet, ki je morala včasih poslušati le švedščino
Ekipo so ob domačinkah sestavljale še dekleta iz Slovenije, Kanade, Avstrije, Norveške, Češke, Švice … Pisana druščina je komunicirala v angleščini, le ko je bil trener jezen, so ga morale poslušati v švedščini.
Ekipa Linköpinga je bila sestavljena iz pestre palete narodov. Ob domačinkah in Slovenki so v njej igrale še Kanadčanke, Norvežanke, Čehinji, Avstrijki, Švicarka. Na dan so preživele skupaj tudi do sedem ur, kar pa zaradi dobrih odnosov večinoma ni bilo težko.
Sprva je švedski trener menil, da se bodo lahko vse dogovorili kar v švedščini, a kaj hitro ugotovil, da bo bolj uporabna angleščina. "Ko je bil trener jezen, pa smo ga poslušale v švedščini," se v smehu spominja Prenova, ki se je jezika ob vsakdanjem življenju učila tudi na jezikovnem tečaju in pridobila nekaj osnov.
Kot noč in dan
Deželo, v kateri je vedno želela igrati, si je pred odhodom predstavljala podobno, kot jo je doživela: "Švedsko sem si kar predstavljala na tak način. Zanimiva država, zanimivi ljudje. Vsi govorijo angleško, tako da s tem nismo imeli težav. Pri določenih stvareh so res pedantni. Morda so bolj zaprti vase, a ko te enkrat sprejmejo, je dobro. So pa zelo odprti pri sprejemanju tujcev, veliko migrantov je tam."
Manj je bila navdušena nad samim mestom. Linköping leži na jugu, od Stockholma pa je oddaljen okoli dve uri. V mestu, kjer so ob hokeju navdušeni tudi nad ženskim nogometom, floorballom in bandyjem, dogajanja ni bilo toliko, kot ga je bila vajena na Dunaju.
"Je bolj ali manj študentsko mesto, a za pogledati in delati ni prav veliko. Pozimi bolj kot ne vse skupaj mrkne, ljudje pa se zadržujejo večinoma doma. V primerjavi z Dunajem je kot noč in dan. Če si si na Dunaju nekaj zaželel, je bilo na dosegu roke, tukaj pa si se moral, če si želel kaj posebnega, skoraj takoj zapeljati v Stockholm," pravi Ljubljančanka, ki je najbolj pogrešala prijatelje.
Gremo na fiko
Med navadami pa jo je najbolj presenetila fika, sestavni del švedskega vsakdana, ko je čas za kavo, sladico, lahkoten pogovor in počitek. Tudi v službi. Z dekleti so namreč ob vseh hokejskih obveznostih, za katere so bile vselej redno plačane, pomagale v nekem podjetju. Večinoma so hodile od stranke do stranke in pobirale stvari (obleka, pohištvo), ki jih ljudje niso več potrebovali in so jih namenili pomoči potrebnim.
Ljubljančanko je na Švedskem še najbolj presenetila fika, med katero Švedi za nekaj časa povsem opustijo delo in se posvetijo počitku.
"Vedela sem, da imajo Švedi fiko, ki je neke vrste siesta, nisem pa pričakovala, da, ko je čas zanjo, res vse spustijo iz rok. Največkrat so imeli ta ritual sredi dopoldneva, ko se je življenje povsem ustavilo, tudi na delu. Dobila sem občutek, da si vzamejo res veliko odmorov in da na vsaki dve uri redno kofetkajo (smeh, op. a.)," je zanimivo anekdoto zaupala Prenova, ki si jo v klubu še naprej želijo videti v svojem dresu.
Hokej na takšni ravni ali študij?
Na mizi ima ponudbo Linköpinga, a se glede svoje prihodnosti še ni povsem odločila. Kot pravi, še ne ve, ali bi sploh še vztrajala na takšni ravni v hokeju ali pa se bi resneje posvetila študiju. Zanima jo kineziologija. Odločitev bo sprejela po svetovnem prvenstvu divizije II, skupine A, ki poteka na Bledu, "ko se bo vse skupaj malce umirilo in bo glava lahko bolj trezno razmišljala".
