Rok Macuh: Pot ni bila lahka, a zamenjal ne bi niti enega trenutka

Desetletje bo minilo, odkar se je otrok mariborske hokejske šole Rok Macuh odpravil na kaljenje na Češko, kjer je dolgo iskal svojo priložnost, vmes že skoraj obupal, v tej sezoni pa mu je v najkakovostnejšem tekmovanju extraligi uspel preboj in si je novembra pri 26. letih prislužil sploh prvi vpoklic v člansko reprezentanco. 

Macuha je klubska pot na Češkem vodila skozi različne selekcije do 18 let, do 20 let in člane. S temi se je "selil" iz druge v tretjo kakovostno ligo in nazaj, vmes na kratko okusil tudi češko elito, se od nje oddaljil, razmišljal o tem, da bi hokej igral le še za užitek, nato pa z obema rokama sprejel priložnost Přerova v drugi ligi. Od tam je šlo popotovanje navzgor.

V letošnji sezoni je znova oblekel dres prvoligaša Olomouca (z njim je v sezonah 2016/17 in 2017/18 odigral peščico srečanj med češko elito) in kaj hitro postal eden ključnih igralcev. Po 40 tekmah je s 25 točkami (11 zadetki in 14 asistencami) drugi na točkovni lestvici svojega delodajalca. A če mu stvari trenutno tečejo po željah, ni bilo vselej tako.

Sportal Slovenci na pripravljalni teren, kjer jih spomladi čaka izziv SP

"Želel sem igrati le še za užitek"

"Vsak ima svojo pot do uspeha. Moja ni bila lahka, a zamenjal ne bi niti enega trenutka v karieri. Vsi so me izoblikovali v osebo, kakršna sem danes. Tudi delo, ki sem ga na Češkem opravljal ob hokeju, je dodalo svoje. Eno leto sem delal v skladišču, eno leto v kavarni, saj od nižjeligaškega igranja ne bi mogel preživeti. Hokej sem dal že na stranski tir, želel sem ga igrati le še za svoje veselje, užitek. Nisem več razmišljal o tem, da bi hokej igral profesionalno, niti na misel mi ni več prišlo, da bi igral v extraligi. Potem je prišel koronavirus in nato priložnost, ki sem jo izkoristil. Od tu je šlo navzgor. Pri Přerovu so mi ponudili, da bi treniral z njimi ligo višje, nato sem podpisal pogodbo in stvari so se od tu razvijale naprej same," nam je na reprezentančnem zboru dejal Štajerec, ki je vzorčni primer, kako se stvari lahko izidejo, če le vztrajaš: "Res lahko rečem, da je bila vztrajnost poplačana."

"Nisem več razmišljal o tem, da bi hokej igral profesionalno, niti na misel mi ni več prišlo, da bi igral v extraligi." Foto: www.alesfevzer.com

Ne premišljuje o tem, da ima na ramenih dodatno breme

Čemu pripisuje letošnji zasuk v karieri, ko je na višji tekmovalni ravni postal eden od nosilcev igre svoje kluba? "Mislim, da sem imel v prvi vrsti na začetku sezone nekaj sreče, vse se mi je izšlo, od trenerja do celotne ekipe, samozavest je zrasla, začel sem dobivati večji prostor in vlogo na ledu ..." pripoveduje Macuh, vesel, da v kolektivu verjamejo vanj: "Moja vloga je precej drugačna, kot je bila, a poskušam ne preveč misliti na to, da imam na ramenih določeno breme. Po drugi strani imamo v klubu zelo izenačene peterke z večinoma podobno minutažo, je pa razlika pri igri z igralcem več ali manj, takrat eni igramo malo več, drugi malo manj. Počutim se zelo dobro."

Za Olomoucem je odlična druga polovica januarja, na zadnjih devetih tekmah so zmagali sedemkrat in se povzpeli na deveto mesto. "Držimo se mest, blizu katerih želimo biti. Želimo si sicer priti na osmo mesto, da bi predkvalifikacije za končnico začeli doma. Upamo, da nam uspe priti do tja, potem pa naprej v boj za mesto v končnici," pravi Macuh, ki je na Češkem po toliko letih povsem domač: "Zelo domače je, da. Tam imam dekle, tako da sem tudi po sezoni večinoma tam, včasih pridem za kakšen mesec domov, a načeloma sem največ časa na Češkem."

"Moja vloga je precej drugačna, kot je bila, a poskušam ne preveč misliti na to, da imam na ramenih določeno breme." Foto: Profimedia

Ni lahko, ko vrstniki dobivajo reprezentančno priložnost, ti pa ...

Zdaj bo nekoliko več časa preživel tudi v Sloveniji, saj je novembra lani prejel sploh prvi vpoklic v člansko reprezentanco. "Da, malce sem se res načakal, a zdaj sem tukaj, vesel za to priložnost," pravi napadalec in priznava, da mu ob članskih reprezentančnih seznamih, tudi novembrskih, ki so načeloma namenjeni mlajšim, ni bilo lahko: "Zagotovo. Ko vidiš, da so vrstniki, ki so odraščali s tabo, dobili priložnost, ti pa ne, je težko. A tu nisem imel kaj, nič nisem mogel narediti, to ni bila moja izbira. Sem pa zdaj tukaj, upam, da bom nekaj pokazal in da bom prišel v ekipo za prihodnost. Res upam, da tudi za svetovno prvenstvo." 

A še pred začetkom aprilskih priprav na prvenstvo ga z reprezentanco čakata pripravljalni tekmi z Italijani. Z gostitelji svetovnega prvenstva divizije I, skupine A, se bodo v četrtek in petek pomerili v Bolzanu in Val Gardeni. 

"Poskusili bomo zmagati obe tekmi. Morda rezultat ni povsem v prvem načrtu, bolj je to, da se navadimo eden na drugega, da se malo uigramo. Sem pa sam tak, da sovražim poraze, rad zmagam vsakič, ko grem tekmovalno na led. Upam, da bo tako tudi tokrat."