Sobota, 16. 7. 2016, 22.43
7 let, 1 mesec
Poslovilna tekma Tomaža Razingarja
"Hvala, da ste bili z menoj več kot 20 let. Brez vas moje zgodbe ne bi bilo."
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,75
1
Lanskega septembra je Tomaž Razingar s solzami v očeh napovedal konec 20-letne kariere, danes se je od nje poslovil še formalno. Na dobrodelni prireditvi v blejski ledeni dvorani je v slovo pomahal v družbi prijateljev, znancev in ljubiteljev hokeja.
"Upam, da ne bo treba veliko govoriti," je pred dnevi, ko je razkril še zadnje načrte pred poslovilno tekmo, dejal dolgoletni kapetan slovenske reprezentance Tomaž Razingar. Danes je na Bledu govoril tako na ledu kot zunaj ledene ploskve.
"Vesel sem za vse soigralce, kajti če ne bi bilo njih, pa vseh trenerjev in staršev, ki so me postavili na drsalke in me podpirali, ter moje družine, ki je verjela vame, ko marsikdo ni, tudi moje zgodbe danes ne bi bilo. Hokej je skupinski šport, v katerem moramo pomagati eden drugemu," je 37-letnik s cmokom ob grlu povedal ob slovesu.
Dvojna zmaga belih
Dobrodelno prireditev – izkupiček od prodanih vstopnic in dražbe dresov bodo namenili porodniškemu oddelku Splošne bolnišnice Jesenice – so sicer odprli predstavniki sedme sile in fotografi. Bitko med rdečimi in belimi, ki so jo spremljali številni zabavni vložki, so z 8:3 dobili beli.
Vrhunec dneva je prišel na vrsto okoli 18.30, ko so ledeno ploskev blejske dvorane zavzeli izkušeni oklepniki. Razingarjevo belo ekipo, ki jo je vodil nekdanji slovenski selektor Matjaž Kopitar, so med drugimi sestavljali najboljši slovenski hokejist Anže Kopitar, Klemen Mohorič, Luka Gračnar, Boris Pretnar, Borut Vukčevič, Bojan Zajc, Andrej Hebar, Jan Urbas, Egon Murič, Valerij Šahraj, Sabahudin Kovačevič, Gašper Kopitar, Žiga Pance, Dejan Kontrec, Andrej Tavželj, Žiga Pavlin in Blaž Klinar.
Svoji ekipi je do zmage nad rdečimi, v dresu katerih je v Sloveniji pustil najmočnejši pečat, pomagal s tremi zadetki.
Na drugi strani je taktirko rdečih Franci Žbontar zaradi zdravstvenih težav prepustil Romanu Pristovu.V njegovi ekipi so bili slovenski selektor Nik Zupančič, Robert Kristan, Ivo Jan, Gregor Polončič, Aleš Kranjc, Drago Mlinarec, Marjan Manfreda, Rok Pajič, Toni Tišlar, Miha Rebolj, Boris Kunčič, Marcel Rodman, Milan Hafner, Peter Rožič, Luka Tošič, Damjan Dervarič, Mitja Sotlar in Uroš Vidmar.
Zmage, pa čeprav rezultat tokrat ni bil v ospredju, se je tudi na drugi tekmi dneva veselila bela ekipa, Raza pa je k slavju s 7:4 prispeval tri zadetke.
Težko dosegljive številke
Svojo bogato kariero, v kateri je zbral rekordnih 212 nastopov za domačo izbrano vrsto, dosegel 81 zadetkov, nastopil na 14 svetovnih prvenstvih, bil kapetan na sedmih, na olimpijskih igrah v Sočiju pa mu je pripadla še čast zastavonoše, je sicer končal že 9. septembra lani, ko je bilo vse v znamenju njegove devetice.
A zdaj je prišel čas, da se je poslovil še na ledu, kjer je tako rad igral tudi v klubskem dresu. Največji pečat je pustil na Jesenicah, s katerimi je trikrat postal državni prvak. Drsalke so ga vodile tudi čez lužo, kjer mu jo je zagodla poškodba rame, pa na Češko, kjer je preživel kar nekaj (tudi grenkih) sezon, v Rusijo, od koder je po oboroženem napadu in kljub praznemu listu papirja, na katerega bi lahko napisal kakršnokoli vsoto plače, hitro pobegnil. Ustavil se je tudi v Avstriji, Nemčiji, Italiji, na Švedskem in Slovaškem, kjer je po sezoni 2014/15 v dresu Dukle Trenčin končal klubsko kariero.
Lepo je, ko vidiš, da si nekomu nekaj pomenil
"Lepo je, ko vidiš, da si ljudem nekaj pomenil. Najlepša hvala vsem, ki ste bili danes z menoj na ledu na ta poletni dan, hvala, da ste bili z menoj več kot 20 let," se je dolgoletni kapetan slovenske reprezentance vidno ganjen zahvalil soigralcem, družini in občinstvu, ki je kljub poletnemu času lepo napolnilo dvorano.
"Hvala, da ste bili z menoj več kot 20 let."
Sekretar Hokejske zveze Slovenija Dejan Kontrec mu je ob slovesu predal spominsko sliko, zdajšnji in nekdanji reprezentanti so mu ob odhodu z ledene ploskve pripravili še špalir, s tribun pa je še dolgo po tekmi odmeval napev "Raza, Raza, Raza".
Špalir v čast devetici, kapetanu in rekorderju po številu nastopov za slovensko reprezentanco.
Na izpopolnjevanje
Razingar se bo še naprej ukvarjal z gostinstvom, se posvečal družini in hčerkama, morda se bo nekoč podal celo v trenerske vode. "Še vedno sem trikrat tedensko na ledeni ploskvi, hokej spoznavam na drugačen način, tudi prek mlajših fantov, ki igrajo. Morda se vanj nezavedno vključujem, a bomo videli, kaj bo pokazal čas. Trenutno se ne vidim kot trener. Zdaj sem bil 14 dni v tej vlogi, stvar me zanima, a dan je preprosto prekratek. Preprosto imam trenutno preveč drugih obveznosti. A še letos bom šel na izpopolnjevanje na Češko in naredil vse, da bodo vrata ostala odprta."
1