Od sladko-grenkega uvoda do Hannujevih končnic in slovenskega "posta"

Šesti tujec s trenersko taktirko bo 48-letni Fabian Dahlem. Nemca v Ljubljani čaka vse prej kot lahka naloga, v kateri se bo moral med večinoma izkušenimi moštvi znajti s pretežno mladimi hokejisti in z le peščico tuje delovne sile. Na to, kako mu bo šlo, bo treba seveda počakati še nekaj mesecev, kdo od nekdanjih glavnih trenerjev kluba iz Tivolija se je znašel najbolje, pa si lahko ogledamo že zdaj.

Prva sezona z najuspešnejšimi rezultati

Premierno leto Olimpije v ligi EBEL je še danes najuspešnejše. Novinec je redni del končal na sedmem mestu, nato pa samozavestno skočil v finale, imel v rokah sklepni plošček za naslov prvaka, se zapletel med administrativne napake (preseg točkovne vrednosti) in krono prepustil bogatemu Salzburgu. Do podviga, ki ga Olimpiji od takrat še ni uspelo ponoviti, je zmaje popeljal Mike Posma.

Američan je ostal v sedlu zeleno-belih tudi na začetku sezone 2008/2009, a njegova zgodba z Olimpijo se je končala že po sedmih klavrnih obračunih. Nasledil ga je Kanadčan Randy Edmonds, ki je zdržal štiri mesece, februarja leta 2009 pa je tudi on moral zapustiti ljubljansko barko, ta je redni del končala na desetem mestu, končnice pa ni videla.

Na boljša pota je v sezoni 2009/2010 Olimpijo poskušal popeljati še en Kanadčan Dany Gelinas, a tudi on neuspešno. Še preden je pritisnila zima, je trenersko taktirko začasno predal direktorju Matjažu Seklju, ta pa sredi decembra enemu od najbolj priljubljenih trenerjev Olimpije v ligi EBEL Hannuju Järvenpääju. A Fincu sezone ni uspelo rešiti, ljubljansko moštvo je še drugič zapored ostalo brez izločilnih bojev.

Po Hannuju še brez končnice

Čeprav je končnica splavala po vodi, so Ljubljančani v sezoni 2010/2011 obdržali trenerja, kar je v moštvo prineslo stabilnost na trenerskem položaju. Hannu je z ekipo končal post dveh končnic in zeleno-bele leta 2011 popeljal do četrtfinala, leto pozneje pa še stopničko višje, v polfinale.

Postal je prvi trener, ki se je z zmaji dvakrat zapored uvrstil v izločilne boje, hkrati pa ostaja zadnji strateg, ki je z Olimpijo okusil končnico. Po sezoni 2011/2012 se je namreč odpravil v Beljak, kamor je odpeljal lepo število nekdanjih zmajev, Ljubljančani pa od takrat o končnici le sanjajo.

Vodstvo Olimpije se je po Finčevem odhodu spet odločilo za tujo moč, sezono 2012/2013 je začel narekovati Heiki Mälkiä, ki se je neslavno poslovil že po šestih EBEL-ligaških tekmah. Vajeti so zaupali Bojanu Zajcu, čigar varovanci so redni del preživeli na devetem mestu in pozneje ostali brez končnice. Sledila je še ena turbulentna sezona. Zajc je poskušal v danih razmerah iztržiti kar največ, a je dobil le 11 obračunov in odšel. V kostanj po žerjavico se je podal Ivo Jan, ki je vztrajal do konca sezone, v kateri je Olimpija po rednem delu pristala na 11. mestu, po dodatnih bojih pa še drugič zapored ostala brez vstopnic, ki sta odpirali vrata v prave obračune.

Jan se je po klavrni izkušnji v prestolnici kaj hitro podal, kot je dejal, v bolj zdravo okolje – v Gradcu bo pomočnik trenerja – Ljubljana pa je težak izziv ponudila Fabianu Dahlemu.