"Lahko smo le še svetovni prvaki. Bomo potem dobili še odstotek manj, ali kako?"

Pisali smo že, da je generalni sekretar Hokejske zveze Slovenije Dejan Kontrec zaradi znižanja finančnih sredstev za programa D1 in D2, namenjenih hokeju v letu 2015, in sistemskih pomanjkljivosti odstopil iz Strokovnega sveta za tekmovalni šport pri Olimpijskem komiteju Slovenije (OKS). V članku predstavljamo Kontrečev pogled in pogled direktorja športa v odboru za vrhunski šport pri OKS Blaža Perka. Da bi bila zgodba celovita, vam bomo, ko bomo dobili odgovore Katje Koren Miklavec, predsednice Fundacije za financiranje športnih organizacij (FŠO), ki predstavlja zadnje sito pred razdelitvijo sredstev za programa D1 in D2, predstavili tudi pogled FŠO.

"Opozarjali smo že vrsto let"

Spomnimo, za kaj sploh gre. FŠO je za leto 2014 za izvedbo dveh programov (D1 – dejavnosti vrhunskega športa, članska reprezentanca, D2 – dejavnosti športne vzgoje otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport, mlajše selekcije) sprejela vrednost 5.144.040 evrov (D1 2.640.000 evrov, D2 2.504.040 evrov). HZS je od celotnega zneska vsakega od programov prejela dobrega 2,5 odstotka ali prevedeno v številke 130.549 evrov (D1 67.285 evrov, D2 63.264 evrov).

Za leto 2015 je FŠO za izvedbo obeh programov namenila 4.882.000 evrov (D1 2.520.000 evrov, D2 2.362.000 evrov), kar je pet odstotkov manj kot lani, HZS-ju pa je za oba programa namenila 25 odstotkov manj kot lani. Za izvajanje programov v letu 2015 bo HZS od FŠO prejela 98.660 evrov (D1 53.894 evrov, D2 44.766 evrov).

"Na to smo opozarjali že nekaj sezon. Mislim, da ta sistem, tudi če ne bi bilo nobenega zmanjšanja sredstev za hokej, podcenjuje naš šport. Mislim, da so to sistemi, ki so veljali vrsto let, ki pa danes niti naključno več ne pridejo v poštev. Pri teh uspehih (sedmo mesto na OI in vrnitev v elitno divizijo, op. a.) in rezultatih ne moremo kar tako pristati na takšno znižanje. Lahko smo le še svetovni prvaki, pa bomo potem dobili še odstotek manj, ali kako?" nam je v ponedeljek razlagal jezni Kontrec, ki ga je pri razporeditvi sredstev najbolj zmotilo to, da pri nižanju ni bilo nobenega sorazmerja: "Če bi bila kvota vseh sredstev toliko manjša v proračunu (znižal se je za pet odstotkov, op. a.), bi še nekako razumel. Da pa je celotna kvota malce nižja, vsota, namenjena nam (25 odstotkov nižja, op. a.), pa veliko nižja, tega ne morem sprejeti."

Obrazložitve ni bilo, sledi pritožba

Kontrec je napovedal, da se HZS, ki obrazložitve, zakaj je prišlo do takšnega znižanja, do ponedeljka ni dobila, ne bo sprijaznila, ampak se bo na odločitev o razdelitvi sredstev pritožila.

"Glede na to, kar so nam zagotavljali po uspehih v lanski sezoni, sem resno pričakoval, da bomo dobili več, smo pa dobili 25 odstotkov manj. Zakaj smo dobili manj, ne vem. Mi se bomo zdaj na to pritožili. In potem bomo videli, kaj se bo naprej dogajalo. A mislim, da nimajo odgovorov na določene stvari. Lahko mi govorijo, kot so mi, da smo v najvišjem razredu in da imamo največ točk, ampak finančni rezultat tega ne kaže. Lahko smo v najvišjem razredu, a če na koncu dobimo toliko manj denarja, potem razred nič ne pomeni. In točno to se je zgodilo. Treba je doseči razdeljevanje, ki bo vsaj približno zagotavljalo normalno vodenje nekega programa," opozarja nekdanji hokejist in dodaja, da bo HSZ s takšnimi sredstvi zelo težko preživela.

OKS posreduje, FŠO razdeljuje

Da bi izvedeli, zakaj prihaja do znižanj, kakšna so ta, kdo sploh določa razrede, kategorizira športe, smo se najprej obrnili na Olimpijski komite Slovenije, ki je nekakšen vezni člen med zvezami in FŠO.

"Podatkov o tem, kdo je dobil koliko in komu se je za koliko znižalo v letu 2015 na OKS, nimamo, saj ima podatke o vseh programih FOŠ. OKS v tem delu njim le posreduje nekatere podatke, na podlagi katerih potem oni izračunajo določene stvari in določijo razporeditve. Fundacija je tista, ki na koncu razdeli denar. Se pravi, mi razporedimo športe v razrede, jih kategoriziramo, fundaciji tudi posredujemo podatke o uspehih določene panoge, o številu doseženih kolajn …, kar pri razdelitvi tudi šteje. Njihova strokovna služba naše podatke razdeli, 'razparcelira', vse skupaj pa obračuna po svojih pravilnikih, njihova komisija pa v več krogih razdeli denar," direktor športa v odboru za vrhunski šport pri OKS Blaž Perko obrazloži, da OKS ni tisti, ki ima glavno besedo pri razdeljevanju sredstev za progama D1 in D2. Perko dodaja: "Tudi OKS, ki mora kandidirati za programe OI, kjer je nosilec, je dobil, mislim da, 25 odstotkov manj kot lani. In to kljub temu, da so bili športniki naduspešni."

Za pojasnila o razdeljevanju sredstev za programa D1 in D2 in razloge za zniževanje smo se obrnili tudi na predsednico FOŠ nekdanjo uspešno smučarko Katjo Koren Miklavec, na odgovore še čakamo.

Če je več panog uspešnih, lahko dobiš manj

Perko nam je ob omembi znižanja sredstev za hokejiste podal eno od mogočih razlag, zakaj lahko – ob znižanju celotnega proračuna – pride do znižanja sredstev kljub uspehu neke panoge v preteklem letu.

"Problem, zakaj lahko pride to takšnega znižanja, pa je, ob znižanju proračunu, sicer ne za takšen odstotek, kot se je znižal pri hokeju, tudi to, ali so bili in koliko so bili drugi uspešni v tistem letu. Če je bilo v določenem letu več panog zelo uspešnih, da so imele tudi boljše uvrstitve po rezultatih, pa lahko prinese tudi znižanje pri nekaterih, ker jih je bilo več uspešnih kot leto prej. Kar je seveda lahko problematično. Oni sicer dobijo bistveno manj nominalno, a tak sistem velja. Sistem je nastavljen tako, da ni nekega subjektivnega odločanja, pač pa da se pogleda podatke in objektivne primerjave."

"Ne more HZS odločati o atletih"

Vrnimo se nazaj h Kontrečevemu odstopu iz Strokovnega sveta za tekmovalni šport pri OKS, v katerem je poudaril, da je eden od razlogov za odstop tudi neustrezen sistem, v katerem nekdo odloča o stvareh, na katere se ne spozna.

"Ko sem bil na sestanku, sem videl, kako se odloča za letne olimpijske igre v Riu. Del mojega nestrinjanja s sistemom je tudi to, da jaz ne morem odločati o nekaterih, ki bodo šli v Rio. Ne morem jaz potrjevati proračuna za Rio, ker ne vem, koliko na primer potrebujejo atleti, koliko kandidatov okvirno bi lahko oni imeli … In tako je o hokeju verjetno odločil človek, ki se nanj ne spozna. Sistem tako ne more delovati. Jaz ne morem sedeti v svetu in se odločati za atlete. Preden se gre na neko tako tekmovanje, se morajo olimpijski komite in tiste zveze, ki bodo na OI, usesti in določiti proračun. V takih stvareh ne bom sodeloval, saj bi s sodelovanjem podpiral tak način delovanja, zato sem odstopil," nam je še pojasnil Kontrec, ki naj bi se v prihodnjih dneh pogovoril s predsednikom Strokovnega sveta za tekmovalni šport pri OKS Iztokom Čopom.

Nekdanji uspešni veslač po podatkih, dostopnih na strani FŠO, sedi tudi v 17-članskem strokovnem svetu FŠO, v katerem so še: Gorazd Štangelj, Katja Koren Miklavec, Matej Avanzo, Bojan Bučar, Lovrencij Galuf, Marko Hočevar, Hasan Ibrić, Andrej Jelenc, Daniel Knaus, Aleš Luci, Franc Očko, Aleš Remih, Martin Steiner, Tomislav Tiringer, Nuša Tome Babnik in Bogdan Janša.

Ne odloča strokovni svet

Blaža Perka smo povprašali še o tem, kaj meni o kritikah o neustreznosti sistema na OKS in to, da o nekaterih stvareh odločajo ljudje, ki nimajo ustreznega znanja za takšno odločanje, in pričakovano dobili drugačen pogled od Kontrečevega: "Strokovni svet sicer ima pristojnosti, da odloča o nekaterih zadevah. A strokovni svet ne odloča o proračunu atletov. Lahko odloča o tem, na kakšen način, na splošno, bi se porazdelil nek denar – na podlagi uspešnosti, glavarine. Dogovori se le o programih, na primer, koliko odstotkov bo šlo na kolektivne in koliko na individualne športe. Potem pa strokovna služba to usklajuje s panožnimi zvezami. O proračunih za neko panogo ne odloča, na primer HZS, da ne po pomote."