Brez šprinta prišel do cilja, zdaj pogleduje še višje

Nordijske države v zadnjih letih predstavljajo hokejski dom čuvaja mreže Gašperja Krošlja, ki se po odhodu z Jesenic januarja leta 2012 drži severa naše celine. Že ob selitvi na Dansko (branil je za Aalborg in Herlev) je zatrjeval, da ne bo hitel in preskakoval stopnic, pač pa brez šprinta, korak za korakom sledil svojim ciljem na Švedskem. A preden je prišel do tja, je najprej v slovo pomahal Hamletovi deželi, se preizkusil v izjemno hokejskem norveškem mestu Sarpsborg, z dobrimi predstavami pa pred letošnjo sezono prepričal, da si zasluži mesto v drugi švedski ligi Allsvenskan. Na jugovzhodu te skandinavske dežele v pristaniškem mestecu Oskarshamn, v katerem domuje manj kot 20 tisoč prebivalcev, je pri istoimenskem klubu združil moči z reprezentančnim soigralcem Davidom Rodmanom.

Več akcije in polna zaposlenost

Po dveh mesecih igranja in spoznavanja z Allsvenskanom je v klubu zadovoljen. "Na Švedskem je odlično. Organizacija je vrhunska, tekme so na visoki ravni. Hokej je drugačen, kot je bil prej na Norveškem ali pa Danskem," 27-letni prvi vratar Oskarshamna zadovoljno pripoveduje o novem okolju, kjer okuša nove dimenzije najhitrejšega ekipnega športa: "Če primerjam z Norveško, je razlika v kakovosti očitna. Najbolj se razlike opazijo v hitrosti. Veliko več se dogaja, več je strelov in akcije …" Ko smo ravno pri strelih, omenimo, da proti Krošlju na tekmo v povprečju zleti največ strelov. Nekaj povsem vsakdanjega so obračuni, ko ga nasprotniki zaposlijo s 40 in več streli. A za zdaj mu gre med vratnicama odlično, z 92,9 odstotka ubranjenimi streli je tretji najzanesljivejši vratar lige. "Ja, letos sem res zelo zaposlen v golu, tako da 40 strelov na tekmo ni nič nenavadnega. Ampak sem se na Švedskem navadil na veliko število strelov, tako da sem na reprezentančni tekmi, ko sem čakal na kakšen strel, čutil kar malce pritiska. Konec koncev nam je vratarjem všeč, da smo zaposleni in da branimo," se ne pritožuje nad obstreljevanjem tekmecev, med katerimi sta tudi dva Slovenca, Jan Urbas namreč igra za Västerås, Aleš Kranjc pa za Södertälje.

Stremi k eliti

V Sarpsborgu, kjer je ključe do vrat skrival v lanski sezoni, so bili ljudje nori na hokej, kako se počuti v Oskarshamnu? "Gre za majhno mesto, kar mi je všeč. Živimo v središču, tako da je vse blizu, na dosegu roke. Dvorana, soigralci in ljudje so v redu. Čeprav je v mestu malo ljudi, je obisk tekem kar soliden (v povprečju si domače tekme ogleda okoli dva tisoč gledalcev, op. a.)," pravi naš sogovornik, ki mu v klubu – ta po dobrih dveh mesecih dela družbo moštvom pri dnu lestvice – prav pride tudi slovenska družba: "David je tu že tretje leto, tako da mi je pokazal kar nekaj stvari, pozna tudi veliko ljudi, tako da mi je bilo zaradi njega na začetku zagotovo lažje. Lepo je, da sva v klubu dva Slovenca, da se vsaj z nekom lahko pogovarjam slovensko."

"Na Švedskem me zanima izključno hokej in hokej je dober, kar je ob tem, da se dobro počutim, najpomembneje," dodaja Krošelj in ob vprašanju o klubski prihodnosti odgovori: "Mislim, da se bom Švedske držal." So misli ob tem odgovoru usmerjene proti Švedski v njeni najkakovostnejši izvedbi, torej proti elitni ligi SHL? "Ja, to je moj cilj," je pogumno napovedal čuvaj mreže, ki ga tudi na reprezentančni ravni čaka izziv, in sicer prepričati Matjaža Kopitarja, da če bodo vsi reprezentančni vratarji pred majskim svetovnim prvenstvom zdravi (ob njem še Robert Kristan, Luka Gračnar, Andrej Hočevar), ne bo on tisti, ki bo spet ostal doma.