Anže Kopitar: Vedeli smo, da lahko splezamo iz luknje, a zdaj ne smemo zaspati

V Združenih državah Amerike je namreč navada, da zmagovalne ekipe najmočnejših lig iz najpopularnejših športov sprejme tudi predsednik države. Našega asa Anžeta Kopitarja in njegove soigralce iz moštva Los Angeles Kings je ta čast doletela že dvakrat, saj so dvakrat osvojili naslov prvakov, leta 2012 in lani. A branilci naslova aktualne sezone niso začeli najbolje, še pred tremi tedni so bili njihovi navijači v skrbeh, najbolj črnogledi so se spraševali, če jih bodo letos sploh lahko gledali v končnici, v kateri zaigra najboljših 16 ekip rednega dela tekmovanja, osem iz vzhodne konference in osem iz zahodne, v kateri nastopa LA. Ampak Kralji so se februarja prebudili, nanizali so osem zmag – deveto jim je preprečila Ottawa –, kar je njihov najdaljši zmagoviti niz sezone in se povzpeli na mesta, ki prinašajo končnico. Še enkrat so dokazali, da so moštvo, ki se zna rešiti iz težkih položajev. "Ampak zdaj ne smemo zaspati, treba je igrati tako naprej, če ne še bolje," je za Sportal iz Kalifornije sporočil naš as Anže Kopitar, v intervjuju pa nam je razkril še nekaj zanimivosti o obisku Bele hiše, pa o nedavni tekmi, ki so jo hokejisti iz Kalifornije odigrali na odprtem, na štadionu pred 70 tisoč gledalci, o tekmi zvezd, spremembah v moštvu …

Anže, sezona se preveša v zadnjo četrtino rednega dela, na lestvici vaše konference pa je izjemna gneča v bitki za končnico. Ste pričakovali, da bo toliko ekip v igri za končnico in da bo šlo tako na tesno? Kdo vas je na zahodu najbolj pozitivno presenetil? Mislim, da je bila že v pretekli sezoni na zahodu kar gneča za play-off oziroma je bilo vse skupaj vse do zadnjega trenutka malo bolj "nabito" kot na vzhodu, tako da me to ne preseneča. Z lestvico je tako, da imaš dve dobri tekmi, pa skočiš po njej navzgor, po dveh porazih pa lahko hitro padeš. Če bi moral izpostaviti eno ekipo, ki me je pozitivno presenetila, bi rekel, da me je Calgary. Glede na to, da zadnjih nekaj let niso bili konkurenčni za končnico, letos igrajo zelo dobro in so v igri. To je ena od ekip, ki me je malo presenetila.

Začetek leta 2015 je bil za vaše moštvo rezultatsko skromen, na 13 tekmah le tri zmage. Mnoge so že obhajale črne misli, pa čeprav vemo, da ste ekipa, ki besede "ni konec, dokler ni res povsem konec" jemlje izjemno resno. Kljub temu, je bilo ob vseh porazih v slačilnici zaznati kaj panike, morda negativizma ali ste ohranili mirno kri? Mislim, da panike ni bilo, tudi preveč negativni nismo bili. V takih trenutkih nam namreč najbolj prav pridejo izkušnje. Glede na to, da smo si že kar nekajkrat izkopali luknjo, pa potem zlezli iz nje, smo vedeli, da lahko tudi zdaj to naredimo. Smo se pa, seveda, zavedali, da bo potrebna taka zmagovita serija, kakršna nam je uspela. Vedeli smo, da bomo morali sestaviti skupaj niz šestih, sedmih zmag, kar nam je tudi uspelo. Ampak zdaj ne smemo zaspati, treba je igrati tako naprej, če ne še bolje.

Z gostovanjem pri Tampi so se stvari začele obračati na bolje. Februarja vam je z nizom osmih zmag uspel najdaljši zmagoviti niz sezone. Kaj se je spremenilo, da so se stvari ujele? Ste le začeli igrati svojo igro? Da, mislim, da se tudi rezultatsko vidi, da dobivamo tiste tesne tekme z enim, morda dvema zadetkoma razlike, v čemer smo bili v preteklosti že zelo dobri. Tudi igra z igralcem več in igralcem manj nam je stekla. Mislim, da je vse skupaj rezultat večjega števila dejavnikov, slika več delčkov, ki so se lepo sestavili skupaj in ki so nam pomagali doseči ta niz.

Kapetan Dustin Brown je ob vseh porazih dejal, da je ekipi manjkalo čustev, da nekateri niso dali vsega od sebe. Bi rekli, da zdaj igrate bolj zagnano, z več želje? Vsekakor. Glede na to, da smo vedeli, da moramo igrati bolje in da nas bo le velik zmagoviti niz potegnil iz luknje, smo se tudi vsi skupaj zbrali in bolj zavzeli ter posledično tudi igrali bolje.

Imate še kaj prostora za izboljšave? Kje ga je največ? Vsekakor ga imamo. Mislim, da lahko igramo še bolje. Igra z igralcem več je lahko zagotovo še boljša.

Nikoli niste želeli izpostavljati osebnega doprinosa k uspehom, vselej ste dejali, da so osebni cilji na drugem mestu in da je prva ekipa. Pa vseeno, tudi letos ste eden od članov Kraljev z najbolj bogato statistiko. Kako ste zadovoljni s svojimi predstavami? Ni skrivnost, začetek vsekakor ni bil najboljši. Potem je prišlo neko obdobje, ko sem pridno nabiral točke. Trenutno je tako, da je morda malo preveč toplo-hladno. Sem samokritičen in mislim, da bi bilo lahko bolje.

Sezona je prinesla nekaj pretresov. Že precej hitro ste zaradi obtožb o nasilju v družini izgubili Slavo Vojnova, po premoru All-Star ste se poslovili še od Mika Richardsa, ki se je preselil v ligo AHL. Vas je odločitev vodstva v zadevi Richards presenetila? Morda je bilo ob odločitvi malo šoka za vse skupaj. A glede na to, da nam ni šlo najbolje, smo morda vsi malce pričakovali kakšno tako spremembo. Seveda smo bili v ekipi malo potrti, saj smo z njim igrali zadnja tri leta. Mike je zelo dober človek, zelo dober dečko. Težko je gledati enega od soigralcev, ko mu ne gre in ko se zgodi taka sprememba. A kot kaže, nas je vse to malo zbudilo, ker zdaj res igramo bolje.

Ko smo že pri tekmi zvezd. Letos ste sodelovali na tretji. Kako ste doživeli tokratno in kaj vam pomeni to, da ste bili lahko že tretjič del tega spektakla? Vsekakor je to zelo velika čast, saj si tam v imenu svojega moštva. Tokrat sva Kralje zastopala skupaj z Drewom (Doughtyjem, op. a.) in bilo je zelo dobro. Z menoj je šel tudi oče, tja je prišla tudi družina oziroma starši Drewa, tako da smo se še malo družili in je bilo res zelo lepo.

Tudi pri predsedniku Baracku Obami niste bili prvič. Malce za šalo, malce zares, kolikokrat je prvi mož ZDA, sicer zvesti privrženec Chicago Blackhawks, med obiskom omenil ime vaših nasprotnikov iz vetrovnega mesta in kaj se vam je ob dveh obiskih Bele hiše najbolj vtisnilo v spomin? Obisk Bele hiše je že sam po sebi zelo zanimiv, saj je kot velik muzej. V prostorih, kjer smo bili mi, je zelo veliko zgodovine, kipov in slik iz preteklosti, kar mi je bilo zelo zanimivo. Kar pa zadeva gospoda predsednika, je res kar nekajkrat omenil ekipo Chicaga, a pri tem izpostavil tudi to, da smo jih premagali.

Za vami je obračun na štadionu Levi's Stadium, kjer domuje moštvo ameriškega nogometa San Francisco 49ers. Zaigrali ste pred več kot 70 tisoč gledalci, kar je tretji največji obisk v zgodovini tekem lige NHL. Kako ste doživeli srečanje, kakšna je bila atmosfera? Atmosfera je bila res super. Morda štadion niti ni bil tako glasen, kot smo pričakovali, saj gre le za tako velik štadion, da se glas malo porazgubi. Lani smo že igrali na štadionu Dodger, kar je bila spet nova in lepa izkušnja. Tisto, kar je naredilo to izkušnjo še malo lepšo, malo boljšo, pa je bilo to, da smo zmagali (Kralji so San Jose Sharks premagali z 2:1, lani pa so na Dodger Stadiumu pred kalifornijskimi tekmeci iz Anaheima klonili z 0:3, op. a.).

Kaj menite o obuditvi svetovnega pokala, ki bo spet na sporedu leta 2016 in na katerem bo v ekipi Evropa prostor tudi za hokejiste, ki ne prihajajo iz velesil, torej tudi za vas? Mislim, da bo to poleg olimpijskih iger zagotovo najmočnejši turnir, kar zadeva sam hokej. Glede na to, da ne vem, ali se bo Slovenija kdaj lahko kvalificirala na ta turnir, je to zame in za igralce iz manjših evropskih držav oziroma držav, ki hokejsko niso toliko razvite, lepa priložnost, da igramo proti najboljšim igralcem na svetu oziroma proti najboljšim reprezentancam na svetu in da smo konkurenčni. Mislim, da bo to nova izkušnja, kar je konec koncev zelo lepo.

V ligi NBA se je v zadnjih urah, minutah prestopnega roka vse vrtelo okoli Gorana Dragića. Vi imate pogodbo z Los Angeles Kings do konca prihodnje sezone. Že pogledujete v hokejsko prihodnost? Ne, po pravici povedano še nič. Pogovori o kakršnihkoli pogodbah še ne potekajo. Trenutno je tudi tak čas, da so moje misli usmerjene na to sezono in na uvrstitev v končnico. Čas za pogovore bo že še prišel. Kdaj, pa bomo še videli.