Žbogar potrpežljivo in motivirano do Londona

Že kmalu po svoji drugi olimpijski kolajni v Pekingu je Žbogar namignil, da bo nove izzive iskal v novem razredu. Selitvi v finn in nabiranju moči ter novih prepotrebnih kilogramov so žal sledile tudi težave s koleni in naposled še poškodba trebušne mišice. Prav zavoljo leto in pol dolgega tekmovalnega posta je Izolan z veliko nestrpnostjo pričakoval vrnitev na regatno polje, dobre volje pa niso pregnale tudi uvrstitve, ki resda ni primerljiva s predhodnimi dosežki. "V razredu laser sem dosegel skoraj maksimum. V novem razredu se trudim to ponoviti. Prvi rezultati so spodbudni. Skupaj z ekipo smo na pravi poti. Sem zadovoljen, dejstvo pa je, da se še učim. Že nad rezultati na prvih dveh regatah sem presenečen. Tudi trener me je redno hvalil," po dveh tekmovalnih regatah v novem razredu razmišlja "Vasko" in priznava, da ga čaka še veliko dela. "Predvsem na kondicijski ravni moram nadoknaditi še marsikaj. Ne morem pa obljubiti, da mi bo to uspelo v naslednjih dveh mesecih, saj je časa malo, tekem pa kar nekaj," je prepričan.

Žbogar pred novimi izzivi poudarja, da ga obilica dela čaka sprava na kopnem in šele nato tudi na morju. S svojo ekipo namreč še ni zadovoljen s celotno opremo, tako da obdobje izbire jader in jambora še ni končano. "Vsi se učimo. S trenerjem Travorjem Millarjem (ob prihodu v Izolo je ponosno oblekel dres slovenske nogometne reprezentance; op. p.) sva bila skupaj v obdobju, v katerem sva znala skorajda vse. Tukaj se oba učiva. Iz dneva v dan. Nakopičene izkušnje nato vključujeva v nadaljnje delo. Pomemben element je tudi sestavljanje ekipe. V preteklosti je bilo ob meni vselej šest jadralcev. Zdaj sem sam. Tudi to je naša naloga. Pripraviti bo treba vse potrebno za maksimalno hitrost v vseh pogojih," razmišlja Vasilij, zavedajoč se dejstva, da mu bodo največji napredek omogočale tekme. "Spoznati moram svoje nove tekmece, njihove prednosti in slabosti ter jim dokazati, da sem lahko boljši. Ko bom storil tudi to, si bom priboril še spoštovanje tekmecev," razmišlja slovenski olimpijski junak iz Aten in Pekinga, ki se je pred dnevi po dolgem času vrnil v domovino. Sam pravi, da mu je že krajši sprehod po ulicah domače Izole vlil zajetno dozo samozavesti in dodatne energije. "Ko pridem v trgovino ali ribarnico in vidim, da ljudje z velikim zanimanjem spremljajo mojo kariero, se napolnijo tudi moje baterije."

Ob vprašanju, kaj bo na nadaljnji poti v novem razredu ključnega pomena, Vasilij kot iz topa izstreli: "Motivacija!" Za le-to pa se, vsaj tako izkušeni Primorec, ni bati. "Mnogi vidijo le rezultat. A slednji je le plod trdega dela, s katerim pa se težko spopadaš, če ni prave motivacije. Brez tega ne gre. Tako v dobrih kot tudi slabih trenutkih. To me žene naprej. Letos, roko na srce, rezultati še niso ključnega pomena, saj gre za prehodno obdobje. Verjamem, da bo že prihodnje leto drugače," razlaga Vasilij, ki potrpežljivo gradi pot do Londona 2012 in napada na tretjo olimpijsko kolajno, nemara celo najbolj žlahtno. Na poti do otoške kraljevine pa bo za jadralsko pestrost skrbel tudi s sodelovanjem pri odmevnem projektu "Esimit Europa 2". Kar 30-metrska velikanka se bo prvič predstavila 10. junija v Cannesu.