Zavec: Z menedžerjem nisem na bojni nogi, a …

Zaradi vnovične poškodbe levega komolca je moral Zavec izpustiti avgustovski dvoboj z Uzbekistancem Alimjanovom in se moral zopet uleči na operacijsko mizo. Okrevanje je bilo hitro in uspešno, zato je že pred dobrim tednom dni prek socialnih omrežij veselo sporočil, da bo v kratkem pripravljen na vse obremenitve, ki jih prinaša trening vrhunskega športnika. "Vedno sem bil mož beseda in tudi tega se bom držal," nam je dobre novice v svojem šaljivem slogu potrdil Gabrovčan. "S treningi sem sicer začel že veliko prej, a 23. september je datum, ko bom lahko začel delati tudi prave boksarske stvari. S sparingi bom počakal še kakšen mesec, ostalo pa poteka točno tako, kot sem si predstavljal," je še pojasnil borec, ki upa, da je dokončno opravil z v zadnjem času vse prepogostimi obiski bolnišnic, a se pri svojih 36-ih vseeno ne namerava držati nazaj: "Treba je sicer delati malo bolj 'po pameti', a na moja leta se ne bom skliceval in v njih iskal izgovorov, saj mi fizična moč in kondicija služita izvrstno, zato ni razloga, da ne bi šel s polno paro naprej."

Optimizma in motivacije za nadaljnje trdo delo kot kaže nekdanjemu svetovnemu prvaku ne manjka, treniral pa bo do nadaljnjega kar doma, v svoji telovadnici na Ptuju, v klubsko bazo v Magdeburg ga ne vleče. "Nimam namena nekam odpotovati, če niti še ni jasnih informacij, kdaj bo naslednji dvoboj. Zato temu posvečam manj pozornosti, bolj se osredotočam na kondicijsko pripravljenost. Predvidevam pa, da se bom moral v mesecu novembru odpravit tudi na piljenje boksarske tehnike," se je ob omembi nemškega kluba namuznil Zavec, na vprašanje o morebitnih informacijah glede naslednjega dvoboja pa prav tako nezadovoljno pristavil: "Žal je v zadnjem obdobju postala nekakšna klasika, da sem jaz zadnji, ki izvem, kaj se dogaja in tudi tokrat tu ni nobenega presenečenja. Preprosto ne vem, kaj se dogaja. Upam, da veliko."

Z menedžerjem ni na bojni nogi, ni pa mu všeč njegov način razmišljanja

Zavec je septembra lani vendarle dočakal priložnost boriti se v Združenih državah Amerike in čeprav je Andreju Bertu, takrat enemu najbolj vročih veltrašev sveta, po nesrečnem porazu prepustil pas prvaka različice IBF, je z odlično predstavo vendarle naredil dovolj dober vtis, da ga njegovi menedžerski ekipi ne bi smelo biti pretežko tržiti tudi onstran Atlantika. A namesto z eminentnimi borci, so uspeli Ulf Steinforth in njegova ekipa Zavcu organizirati dvoboja s precejšnjima anonimnežema, Uushono in Alimjanovom.

"Na socialnih omrežjih, na twitterju, facebooku in podobnih sem zaznal, da se me že kar nekaj časa omenja med najboljšimi borci sveta, česar sem seveda vesel, obenem pa tudi zbegan, da moja ekipa ne odreagira temu primerno. Čakam, da mi nekdo pojasni, zakaj razmišljajo drugače," pravi Zavec in dodaja: "Glede na to, da se v povezavi z mano omenjajo Timothy Bradley, Randall Bailey, Paul Malignaggi in še nekatera druga epska imena boksa, denimo Floyd Mayweather jr., bi si seveda želel, da čim prej izvem in dobim to možnost. Ker če se omenja ta imena … Kjer je dim, je tudi ogenj."

Zavčeve ambicije segajo visoko, čas za velike dosežke pa se mu počasi izteka. Z nemškim klubom SES Boxing ima sklenjeno pogodbo, zato o svoji usodi ne odloča sam. "Žal imam občutek, da sem sam na tej poti, ko gledam proti vrhu, a vseeno verjamem, da bomo na koncu našli skupno točko," kljub nezadovoljstvu z neambiciozno menedžersko ekipo slovenski šampion upanja ne izgublja, pa tudi javno prepiranje in pranje umazanega perila preprosto ni njegov slog. Čisto tiho pa ob tako nerazumnih potezah vseeno ne more biti: "Z menedžerskim timom nisem na bojni nogi, mi pa zagotovo ni všeč način njihovega razmišljanja. Vseeno ni nobenega razloga za paniko. Nismo skregani, se pa pogovarjamo. Dialog ves čas teče in to nam bo na koncu prineslo tudi rezultat."