Slovenski alpinisti znova na Makalu

Odpravo, ki bo predvidoma trajala do 2. junija 2011, sestavljajo štirje Slovenci, Rok Blagus (AO Ljubljana-Matica), Luka Lindič (AO Celje-Matica), Boris Lorenčič (AO APD Kozjak Maribor) in vodja odprave Marko Prezelj (AO Kamnik), in Američan Steve House. Spremljal jih bo ameriški zdravnik dr. Scott Boughton.

Makalu prvi slovenski osemtisočak

Prav Makalu, s 8463 metri peti najvišji vrh sveta, je bil prvi osemtisočak, ki so ga pred 36 leti (1975) po prvenstveni smeri v njegovi južni steni osvojili slovenski alpinisti in ob tem na svoji drugi himalajski odpravi postavili še takratni višinski rekord brez uporabe dodatnega kisika. Šestega oktobra 1975 sta na vrh stopila legendarni, a žal pokojni Stane Belak – Šrauf in Marjan Manfreda – Marjon, v naslednjih petih dneh pa še Janko Ažman, Nejc Zaplotnik, Viki Grošelj, Ivč Kotnik in Janez Dovžan. Od takrat do danes se je gore lotilo le še troje slovenskih alpinistov (članov tujih odprav), vendar nikomur od teh ni uspelo doseči vrha.

Marko Prezelj bo vodil kakovostno alpinistično ekipo

Tokratna odprava združuje tri zares izkušene alpiniste, ki so se dokazali v različnih gorstvih sveta in so prejemniki prestižne nagrade zlati cepin (Piolet d'Or), ter dva perspektivna alpinista, ki imata zadostno mero izkušenj in motivacije, da se preizkusita tudi na pobočjih osemtisočaka. Vodja odprave Kamničan Marko Prezelj je alpinist, nagrajen kar z dvema zlatima cepinoma. Prvič je nagrado leta 1991 prejel skupaj z Andrejem Štremfljem za prvenstveni vzpon po južnem stebru osemtisočaka Kangčendzenga (8476 m), drugič pa z Borisom Lorenčičem za preplezano novo smer v stebru Čomolharija leta 2006. Zlati cepin je prejel tudi Steve House z Vinceom Andersonom za novo smer v osrednjem delu Rupalske stene Nanga Parbata (8125 m) leta 2005. Smer prek Rupalske stene sta House in Anderson preplezala le nekaj dni po reševanju Tomaža Humarja.

V odpravi sta tudi perspektivna alpinista Rok Blagus in Luka Lindič, ki sta za svoje alpinistične dosežke prejela več slovenskih priznanj, Rok za najuspešnejšega perspektivnega alpinista za leto 2004 in nagrado za posebne dosežke leta 2008, Luka pa je bil najperspektivnejši alpinist leta 2008 in najuspešnejši alpinist leta 2009.

O ciljih odprave …

Odprava je med svoje možne cilje umestila južno steno, zahodno steno, zahodni steber in običajni pristop na vrh. Vse naštete cilje želijo preplezati v alpskem slogu, torej brez uporabe višinskih taborov in fiksnih vrvi. Vsi člani odprave si želijo splezati na vrh Makaluja, ki je izjemno drznih oblik s pretežno dobro kamnino in številnimi možnostmi za vzpone v alpskem slogu. Če jim bo vreme naklonjeno, bodo vsi poskusili linijo, ki bo v danih razmerah najzanimivejša. Načrtujejo vzpone v različnih smereh, najbolj ambiciozen vzpon pa bodo ob ugodnih razmerah poskusili opraviti prek zahodne stene. Zahodna stena zelo estetske in zajetne gore je visoka skoraj 3000 metrov, največje težave pa so pričakovane v njeni zgornji polovici. V steni je bilo do zdaj že več resnih poskusov ob ruskem vzponu v desnem delu stene leta 1997. Tako sta prek zahodne stene potegnjeni le Ruska in Poljska smer.

Kot je povedal vodja odprave Marko Prezelj, je bila zahodna stena že preplezana, a ne v alpskem slogu: "Za alpski slog je zahodna stena izziv. Naš načrt je plezati v alpskem slogu, brez fiksnih vrvi in brez dodatnega kisika. Oboje je preživeto, ne gre skupaj z modernim alpinizmom, kjer se uporabi dodatni kisik le v medicinske, fiksne vrvi pa le v reševalne namene. Imamo resne cilje, a se zavedamo, da smo odvisni od razmer in vremena. Tam smo bili (Marko Prezelj, Steve House, Vince Anderson) že leta 2008, ko smo tudi želeli preplezati zahodno steno. Z Andersonom sva po novi smeri splezala na Makalu II oziroma Kangčungtse, zahodna stena Makaluja pa je ostala nerealizirana zaradi orkanskega vetra, padajočega kamenja in ledu. Zato grem tja še z večjo previdnostjo in spoštovanjem. Toda če ne greš, ne moreš niti poskusiti."