Slovenija že ima bronasto medaljo!

Predzadnji dan 28. EP v namiznem tenisu je v Nemčiji dokončno konec slovenskih nastopov. Bojan Tokič je že s sinočnjo zmago v četrtfinalu dvojic s Srbom Aleksandrom Karakaševićem z gladko zmago s 4:0 s turško dvojico kitajskega porekla Vangom in Zengom dosegel zgodovinski uspeh za slovensko moško reprezentanco. Po končanem finalu z zvezdniškima domačinoma Bollom in Suessom ter Poljakoma Kosowskim in Chmielom bosta prejela bronasti odličji. To pa bo prvi bron za Slovenijo v moški konkurenci na največjih tekmovanjih, doslej se je moški namizni tenis pri nas lahko ponašal največ s kolajnami s Sredozemskih iger. V polfinalu sta "Toko" in "Karaš" poskušala uveljaviti svojo igro. Že pred dvobojem z nemškima idoloma Timom Bollom in Christianom Suessom je bilo jasno, da tako gladko kot v vseh preostalih štirih krogih ne bo šlo. Tokič in Karakaševič sta namreč do polfinala brez izgubljenega niza prišla v dobri uri. Tokrat pa se je obetal daljši igralni čas.

Obetaven prvi niz

Že prvi niz je to tudi potrdil. Slovensko-srbski uvod je bil več kot odličen. Začelo se je s 4:0 in postavljajo se je vprašanje, kako bi se vse skupaj razvijalo, če se ne bi igralo v nabito polni Porsche Areni pred 7.000 gledalci. Tipično nemško je domača publika, ki do potankosti pozna namizni tenis in je tudi zelo športno izobražena, s svojo povsem spontano spodbudo začela bodriti domači dvojec. Toda tudi to najprej ni zmedlo "naše" dvojice. Ta je prišla do 7:4 in tedaj se je že vedelo, da bo najmanj v prvem nizu zelo pestro. Trajal pa je dlje kot denimo sinočnja tekma s Turkoma v celoti. Prvo izenačenje je sledilo pri sedmi točki, ob 10:9 pa sta Tokič in Karakašević imela prvo žogico za niz. Sledile so še tri, toda nemška "vunderkinda" sta izkoristila že drugo in s 16:14 najbrž že tedaj dokončno obrnila vse v svojo prid. Dvorana je postajala pravi kotel, čeprav je bila ura 12.20 in to je bila voda na nemški mlin. V drugem nizu je bilo le 3:2 in 6:5 za slovensko-srbsko navezo in zelo hitro je na velikem semaforju pod stropom že pisalo 2:0 za domačina, ki pred domačo publiko želita s četrtim naslovom narediti tudi "hat trick" zadnjih treh sezon. Tako ali tako pa Nemci računajo na tri zmage v moški konkurenci in najmanj pri dvojicah so zdaj prej kot ne že opravili glavno nalogo.

Prvaka nista klonila

Tretji niz je le potekal po naših željah. Čeprav se ni začelo tako, Nemca sta povedla s 3:0, je sedem zaporednih točk vse skupaj obrnilo in pravega odpora, tudi gledano s taktične strani niti ni bilo. Znižanje v nizih na 2:1 naj bi le vodilo v preobrat. Toda žal je ostala le želja. Četrti niz je imel podoben uvod kot tretji, toda dokončnega obrata ni bilo. Nemca sta ob 6:10 dvorano že dvignila na noge, toda potrebno je bilo še enkrat sesti. Sledile so tri točke Tokiča in Karakaševića in nemška minuta odmora. V celoti je zalegla, hitri odgovor "Karaša" na nemški servis je končal ob mizi. Navdušenje se nikakor ni poleglo. To pa je bila že prednost, ki je "dišala" po vnovičnem finalu. V petem nizu sta minuto odmora skupaj vzela slovenski-srbski selektorski par Rak-Grujić, ki pa je imel precej manj vpliva na potek nadaljevanja. Ob 9:6 je Tokič zadel »svinjo«, z izjemnim udarcem po sredini skorajda na rob mize je vrnil nekdaj prvi igralec sveta Timo Boll. "Match" žogico številka ena je z diagonalo zaustavil Karakašević, sledila pa je zadnja enajstica v dvoboju za končnih 4:1.

Tokič ostaja skromen

''Res je, da me Boll počaka dobesedno na vsakem turnirju. Toda še vedno je bolje da v polfinalu kot prej. Vsekakor moramo biti zadovoljni z odličjem in ostanimo skromni tudi ob tem uspehu. Morda bo v Ostravi možno napraviti kaj več, saj se sliši, da Boll in Suess tu skupaj igrata zadnji turnir. Res je škoda tega prvega niza. Štiri zaključne žoge sta nama dovolila, pa ni šlo. Tega se ne sme spustiti iz rok. Vsekakor bi bila v primeru vodstva precej bolj sproščena kot sva nato bila. Ko začneš loviti prvaka, ga je res težko premagati. Bi pa poudaril, da je to prvenstvo res nekaj posebnega in poglejte samo dvorano. Če bi lahko, bi vsa evropska pa tudi svetovna prvenstva pripravil v Nemčiji,'' je povedal Bojan Tokič.

Aleksander Karakašević je bil po koncu kar precej jezen: ''Slišali ste Bojana, tudi jaz, predvsem med dvojicami vedno igram prav s tema dvema. Joj, da sva dobila tale prvi niz. Me prav zanima, kako bi se razvilo. Seveda se Nemca ne bi predala, toda midva bi imela predvsem psihološko prednost. Ona dva sta bila tista, ki sta morala zmagati. Obenem ni realno, da sva samo tretja, saj sva zagotovo drugi najboljši par trenutno v Evropi. Imela sva super žreb do tu, po drugi strani bi bilo morda lažje, ali pa tudi ne. Pustimo zdaj to, Ostrava bo nova priložnost.''