Četrtek,
16. 2. 2012,
21.55

Osveženo pred

9 let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Natisni članek

Četrtek, 16. 2. 2012, 21.55

9 let

Prelaganje krivde, kdo bo plačal tri milijone ni jasno

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1
Zimske univerzijade v Mariboru očitno ne bo. Odgovorni valijo krivdo eden na drugega, prav tako pa ni jasno, kdo bo vladi vrnil 3 milijone evrov, kolikor ji po pogodbi pripada v primeru odpovedi.

Slovenska vlada se je odločila, da v prihodnje ne bo več podpirala projekta zimske univerzijade 2013 in kot kaže bo Maribor četrto mesto, ki bo moralo odpovedati ta dogodek. V zgodovino so bile namreč odpovedane že tri letne univerzijade – leta 1969 v Lizboni, leta 1975 v Beogradu in leta 1989 v Sao Paolu.

Odgovorni so se soočili v oddaji nacionalne televizije Pogledi Slovenije, kjer so krivdo prelagali eden na drugega, nihče od prisotnih pa ni znal povedati, kdo bo vladi vrnil 3 milijone evrov, ki ji pripadajo v primeru odpovedi.

Kugovnik: Tri milijone je dolžna plačati SUSA, vendar ...

''Tri milijone je dolžna plačati Slovenska univerzitetna športna zveza (SUSA), ki pa je s partnerji natančno opredelila čigave in kakšne so njihove obveznosti. Ugotavljalo se bo, zakaj do izpolnitve obveznosti ni prišlo, krivci pa bodo nosili finančne in vse druge posledice," je povedal predsednik SUSA Otmar Kugovnik, ki je zatrjeval, da je bila organizacija projekta leta 2007 podeljena trem institucijam – SUSA, kandidacijskemu odboru, ki ga je vodil takratni minister Milan Zver in občina Maribor, čeprav sta na pogodbi o organizaciji podpisana le on in župan Maribora Franc Kangler.

Kugovnik je še dejal, da je SUSA večji del svojih obveznosti izpolnila, problem pa je v nezgrajeni infrastrukturi, za kar naj bi bila kriva mariborska občina. Podžupan Maribora Milan Mikl je dejal, da je o krivcu prezgodaj govoriti: ''Še zdaleč ni res, da je za odpoved odgovorna Mestna občina Maribor. Ne gre za projekt Maribora, temveč za nacionalni projekt. Ne želim kriviti vlade ali ministra, saj se je nova vlada soočila s težko gospodarsko situacijo, pričakoval pa sem, da bo kdo pred končno odločitvijo vprašal župana, kako stojijo projekti." V razgovor se je kasneje vklopil tudi župan Kangler, ki je prav to očital ministru za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žigi turku. ''Za njegovo odločitev sem izvedel od sedme sile. Lahko bi me vsaj obvestil, sem le župan druge največje občine v Sloveniji," je dejal Kangler, minister Turk pa se mu je za to potezo upravičil in izrazil željo po obojestranskem sodelovanju tudi v prihodnje, glede projekta univerzijade pa dal jasno vedeti, da svoje odločitve ne misli spremeniti: ''Verjamem, da je to edina prava odločitev, vsi si bodo oddahnili, kasneje pa bodo veseli, da nismo šli v to. Situacija je drugačna kot leta 2007 in 2008. Denarja ni ne v državni blagajni, ne v mestnih blagajnah. Obrnimo se v prihodnost in ne žalujmo, da nismo porabili dodatnih 12 do 18 milijonov evrov denarja. Vso infrastrukturo enkrat v prihodnosti še vedno lahko zgradimo. Ne bi imel obraza, da bi nekomu rekel, da ni denarja za popravilo streh na osnovnih šolah, hkrati pa bi financiral univerzijado."

Vogrinec: Univerzijado lahko izpeljemo čez mesec dni

Tone Vogrinec, od marca 2010 predsednik organizacijskega odbora, tudi ni sprejel odgovornosti za nastalo situacijo: ''Država bi morala reči 'ni denarja, ne gremo se', ne pa, da projekt ni dobro zasnovan. Če bi imeli denar in infrastrukturo, lahko univerzijado organiziramo čez mesec dni. Izvedba ni problem. Imamo vrhunske time. Če bi prišlo do izvedbe, bi bila ta super. A če ni denarja, se ne more delati."

Veliko je bilo govora tudi o razpisih s katerimi bi občina Maribor lahko izčrpala več denarja za projekt. Nekdanji minister za šolstvo in šport Igor Lukšič, ki je opozoril, da je bila že na začetku javnost bolj naklonjena projektu kot vlada, je dejal, da bilo kar nekaj projektov, na katere se Maribor ni prijavil z izjemo enega za štadion. Na te očitke je Kangler odgovoril, da je bil ta razpis že vnaprej pripravljen tako, da bo denar prejela Ljubljana za stadion Stožice. Ob tem je potožil, da ga ministrica za obrambo tri leta ni sprejela, da bi se dogovoril o zemljiščih, državna birokracija pa naj bi delovala tako počasi, da so določene zadeve usklajevali po več mesecev. Dejal je še, da se ne čuti odgovornega in da ne ve, zakaj bi moral vračati denar. Direktor fundacije za šport Drago Balent je ob tem opozoril, da so pravila igre za vse enaka, ter da bi bil med prejemniki denarja tudi Maribor, če bi ob določenih rokih oddal popolno vlogo. Vprašanje, zakaj tri leta ni kandidiral, ostaja po njegovem odprto.

Giacomelli: Projekt ni smiseln, je katastrofa

V studiu je bil tudi športni novinar Otto Giacomelli, ki projekt močno skritiziral. Dejal je, da je univerzijada fantomska zadeva, tako kot je SUSA fantomska zveza. Projekt po njegovo ni smiseln, še več, gre za katastrofo: ''Pred štirimi leti je bilo jasno, da smo pred krizo. Če bi minister Lukšič, takrat rekel 'ne', bi naredil veliko uslugo Mariboru, Tonetu Vogrincu in še komu. Problem je, da slovenski šport nima koncepta. Vseh stvari se lotevamo na 'horuk', posledice pa so takšne, kakršne so. Vsi bi si nekaj izmislili, država pa naj da denar."

Vladi je čestital za to odločitev tudi nekdanji predsednik košarkarske zveze Slovenije (KZS) Dušan Šešok, ki se prav tako strinja, da je univerzijada tretjerazreden projekt, ki nima vrednosti, hkrati pa upa, da bo nova vlada končno naredila red v javnih financah, kar je s svojo odločitvijo tudi nakazala. Ob tem je poudaril, da je evropsko prvenstvo v košarki projekt povsem drugačnih dimenzij.