Najboljši slovenski plezalci so …

Med alpinisti Grmovšek in Čufarjeva

Strokovna komisija za alpinizem, ki so jo sestavljali izkušeni alpinisti različnih generacij – poleg Toneta Škarje (Komisija za odprave v tuja gorstva PZS) in Mihe Habjana (KA) še Tina Di Batista, Tadej Debevec, Milan Romih, Urban Golob in Peter Mežnar - , ki poznajo razmere v svetovnem in slovenskem alpinizmu, so laskavi naslov najuspešnejšega slovenskega alpinista v letu 2010 podelili članu mariborskega alpinističnega odseka AO Kozjak Andreju Grmovšku, najuspešnejša alpinistka pa je prvič postala nekdanja športno-plezalna reprezentantka in svetovna prvakinja Martina Čufar, ki se je po koncu tekmovalne kariere posvetila plezanju težkih smeri v velikih stenah. Najperspektivnejši alpinist v 2010 pa je postal Primorec Matic Obid, član AO Nova Gorica. Nagrade za posebne dosežke v alpinizmu pa so prejeli še Anastasija Davidova, David Debeljak (za perspektivne dosežke), Matjaž Jeran, Luka Kranjc, Tadej Krišelj (za perspektivne dosežke), Luka Lindič, Nejc Marčič (za perspektivne dosežke), Neda Podergajs.

Obrazložitev izbora:

Andrej Grmovšek (AO Kozjak iz Maribora) — Najuspešnejši alpinist za leto 2010

Andrejev vsakoletni seznam vrhunskih vzponov je pravzaprav že dolgoletna stalnica. Prosti vzponi v alpskih stenah ali najbolj odmaknjenih stenah različnih gorstvih so vedno opravljeni na način, ki danes edino pomeni vrhunskost. Andreja odlikujeta odlična psihična in fizična pripravljenost ter izjemna domiselnost pri izbiri ciljev na odpravah, kjer redno uresničuje cilje na najvišji ravni. Leto je začel z dvema dobrima prostima ponovitvama v Štajerski Rinki, nadaljeval s serijo prostih ponovitev v alpskih stenah, odlično bero vzponov pa končal na odpravi Cirque of Unclimbables.

Martina Čufar (AO Mojstrana) — Najuspešnejša alpinistka za leto 2010

Martina formalno še ni alpinistka, vsekakor pa lahko z veseljem zatrdimo, da so vzponi, ki jih opravlja v zadnjih letih, še kako alpinistični. Zgodba Martine Čufar v športnem plezanju je poznana. Njeno visoko športno plezalno raven je v zadnjih letih prenesla v alpske stene ter v stene nad dolino Yosemitov. Njeni skalni vzponi, način in predvsem visoka raven postajajo nov standard v slovenskem ženskem alpinističnem skalnem plezanju. To je dejstvo, ki se ga moramo zavedati in ga ne smemo prezreti. Pristopi v alpinizmu so različni in edinstveni, prav tak je tudi pristop Martine Čufar. Specifičen zaradi športnoplezalne poti, pošten in vsega spoštovanja vreden.

Član Komisije za alpinizem pri PZS Matej Kladnik je pregled alpinističnih dosežkov v letu 2010 sklenil z naslednjim opisom stanja: ''Merila in standardi v vrhunskem alpinizmu so danes visoko postavljeni in le načrtno ter predano dolgoletno delo lahko pripelje do pravih rezultatov. Tu je velika vloga matičnih odsekov in komisije za alpinizem ter PZS kot krovne organizacije nasploh. V preteklih letih je bilo veliko govora o bolj sistematičnem delu z mladimi, a smo danes verjetno le korak naprej. A le korak. Današnji pristop do športne aktivnosti, med katero lahko štejemo alpinizem, zahteva profesionalnost. Profesionalnost pa terja svoje. Da se že uveljavljeni alpinisti, razen izjem, ne udeležujejo odprav, je verjetno velik razlog za manjše število kakovostnih vzponov zunaj Evrope, med mlajšimi alpinisti pa je le peščica takih z vizijo in idejo, kako naprej. Gonilna sila slovenskega alpinizma so posamezniki, kar se kaže pri vzponih tako doma kot v tujini. Za izboljšanje stanja bo potrebnih kar nekaj tako osebnih odločitev kot tudi odločitev na ravni odsekov, KA in PZS.''

Med športnimi plezalci najboljša Markovičeva in Bečan

Med športnimi plezalci in plezalkami sta bila v lanskem letu po mnenju Komisije za športno plezanje pri PZS najbolj uspešna evropska prvakinja v kombinaciji in državna prvakinja Mina Markovič, ki je poleg obeh naslovov sezono svetovnega pokala sklenila na odličnem 2. mestu, ter Klemen Bečan, ki se je iz evropskega prvenstva lani vrnil srebrom v kombinaciji, odlično pa je nastopal tudi na balvanskih tekmah. Priznanja za vrhunske dosežke na tekmovanjih in za vzpone v naravnih plezališčih pa so prejeli še Natalija Gros, Jernej Kruder, Domen Škofic in Maja Vidmar. Prav Maji pa je kljub slabši sezoni lani kot prvi Slovenki in eni redkih plezalk na svetu uspelo na pogled preplezati smer z oceno 8b+.

Načelnik Komisije za športno plezanje pri PZS in nekdanji vrhunski alpinist ter selektor športno-plezalne reprezentance Tomo Česen je v obrazložitev lanskih dosežkov zapisal: ''Statistično gledano in če upoštevamo število uvrstitev na zmagovalne stopničke največjih tekmovanj, potem je bila sezona 2010 nekoliko slabša, kot smo bili vajeni zadnjih nekaj let. Brez dvoma pa jo seveda še vedno lahko ocenimo kot zelo uspešno. V času, ko si je slovensko športno plezanje utiralo pot proti svetovnemu vrhu, smo še kako radi zabeležili vsako uvrstitev v najboljšo deseterico. Zdaj že nekaj časa tega ne delamo več, in sicer iz preprostega razloga – bilo bi jih preprosto preveč. Tako večinoma beseda teče le še o zmagovalnih stopničkah ter pričakovanja in želje vseh nas so čedalje večje. S tem sicer ni nič narobe, vseeno pa ne smemo pozabiti, da je tudi rezultat v deseterici vsega spoštovanja vreden. Teh je bilo v minuli sezoni kar 46, tistih z leskom medalje pa 9. Tako se je skupno število uvrstitev na stopničke na največjih mednarodnih tekmah povzpelo na zavidljivo številko 135.''

Mina Markovič — najuspešnejša športna plezalka

Njeni vrhunski rezultati, predvsem pa čedalje večja zanesljivost, se vztrajno izboljšujejo iz leta v leto. Tudi ona je nastopila v obeh disciplinah in se tudi povsod uvrščala v finale. Iz najpomembnejše tekme sezone, evropskega prvenstva, se je vrnila z zlato kolajno v kombinaciji. Pozneje je še trikrat stala na zmagovalnih stopničkah. Nazadnje si je z drugim mestom na finalu svetovnega pokala težavnosti v Kranju priborila tudi končno srebrno kolajno v skupnem seštevku.

Tem rezultatom je dodala še prvi naslov državne prvakinje v težavnosti, kar v Sloveniji ob izredni konkurenci svojih reprezentančnih kolegic vsekakor ni samo po sebi umevno.

Klemen Bečan — najuspešnejši športni plezalec

Najboljši slovenski plezalec zadnjih let je tudi v lanski sezoni nastopal tako v težavnosti kot tudi v balvanih. Višek sezone je bila prav gotovo srebrna kolajna v kombinaciji na evropskem prvenstvu.

V svetovnem pokalu je kot eden redkih okusil finale v obeh disciplinah. To mu je na koncu v skupnem seštevku svetovnega pokala v kombinaciji prineslo odlično četrto mesto.

Krovna gorniška organizacija, Planinska zveza Slovenije , pod okrilje katere sodita komisiji za alpinizem in za športno plezanje, je tokratni izbor prvič izvedla na skupni prireditvi in tako dejansko na slovesnosti združila celotno domačo plezalsko elito.