Jubilej legendarnega Bruna Parme

Šahovska zveza Slovenije (ŠZS) je jubilej Bruna Parme pospremila s slavnostno prireditvijo, na kateri je o vlogi enega največjih domačih šahistov najprej spregovoril častni predsednih ŠZS Milan Kneževič, ki se mu je zahvalil za neizmerljiv prispevek slovenskemu, jugoslovanskemu in svetovnemu šahu ter opisal njegovo veličino: ''Spoštovali so ga največji šahisti sveta. Bil je praktično nepremagljiv, zato je igral proti najtežjim nasprotnikom in v trenutkih, ko je reprezentanca nekdanje države trepetala za rezultat, a je vedno upravičil svoj nastop. S Stojanom Pucem, Vasjo Pircem in Albinom Planincem predstavlja zlato generacijo svetovno znanih in uglednih slovenskih šahistov.''

Parma je bil mentor številnim generacijam, mladi šahisti pa še vedno preigravajo njegove partije, je dodal Kneževič, ki je nekdanjemu mladinskemu svetovnemu prvaku ''zameril'' le to, da se je odpovedal aktivnemu šahu v obdobju, ko je bil še tako kakovosten in ustvarjalen, da bi kraljevski igri lahko še veliko dal.

Parma je v svoji karieri šahovskega profesionalca prijateljeval in igral z mnogimi svetovnimi prvaki, še posebej pa je čislal kontroverznega Roberta Fischerja: ''Ne morem reči, da sva bila prijatelja, ker jih ni imel, sva pa imela zelo dobre odnose od leta 1961 do 1970. Nekoč sem ga tudi prepričal, da ni protestno zapustil turnirja v Zagrebu, ko so me za to zaprosili organizatorji. Bila sva v stekleni sobi, vse se je videlo ven, na drugi strani pa štirje ruski velemojstri,'' se spomnija Parma. ''Poglej, Bobby, komaj čakajo, da odpotuješ nazaj v Ameriko, '' sem mu rekel v angleščini, on pa me je močno prijel za roki in kratko dejal ''Igrajmo.''

''S Fischerjem je za šahovnico prvič sedel leta 1961 in remiziral, kar je bila takrat velika senzacija,'' je spomine obudil šahovski mojster in komentator Ivo Bajec, ki je s spremljanjem Parme tudi začel svojo novinarsko pot. Parma je pozneje v karieri s Fischerjem remiziral še enkrat, enkrat pa je moral podpisati poraz. Družil se je tudi z nekdanjim svetovnim prvakom Borisom Spaskim v njegovi moskovski dači, še danes pa ohranja stike s Svetozarjem Gligorićem, dolga leta najboljšim jugoslovanskim igralcem: ''Vsako leto ga pokličem drugega februarja ob deseti uri, ko ima rojstni dan,'' opisuje stike, ki jih je stkal ob črnobelih poljih.

Tako kot Parma je legendarna tudi njegova šahovska rubrika v osrednjem dnevnem časopisu, ki jo ureja že 28 let, v tem času pa so se njegovi problemi ponovili morda petkrat. Zaradi svoje predanosti šahu je imel vedno zveste bralce, ki so v časniku najprej poiskali njegov kotiček, sam pa danes poleg šahovskih kombinacij uživa še v sudoku.