Jenson Button – je talent dozorel?

Za Jensona Alexandra Lyonsa Buttona, ki ga ljubitelji formule 1 poznate kot Jensona Buttona, bi lahko rekli, da je tak kot vino – starejši kot je, boljši je. Kljub temu, da je ta teza nekako »skregana« z vrhunskim športom, pa pri Buttonu očitno deluje. Svojevrstni športni paradoks je verjetno oblikoval prav dirkačev značaj. Spomnite se dirke – prave vremenske loterije –, ki se je na madžarskem Hungaroringu odvijala 6. avgusta 2006. Schumacher in Alonso sta se borila za naslov, a tisto nedeljo je na najvišjo stopničko prvič v karieri stopil prav Jenson Button. Kar 113 odpeljanih dirk in skoraj sedem sezon v elitnem tekmovanju je Britanec potreboval, da je svojo Hondo končno popeljal na vrh in zmagal na Veliki nagradi. Kljub temu, da je v formulo 1 vstopil skupaj z označbo »izjemno talentiran«, je po tej zmagi potreboval še skoraj tri sezone in pomoč tehničnega guruja Rossa Brawna, da je končno prebudil svoj opevani talent in osvojil naslov svetovnega prvaka. Nobena skrivnost ni, da so lepega »playboya« občasno, bolj kot razgovori o nastavitvah dirkalnika z mehaniki in analize telemetrije pozno v noč, zanimala lepa dekleta in prestižne zabave v mondenih središčih in na krovih pregrešno dragih jaht. Ne gre mu zameriti, če je najprej začel osvajati svet glamurja in šele nato zbirati točke v svetovnem prvenstvu, saj je v karavano formule 1 vstopil pri rosnih dvajsetih in to še v času, ko je hitri Schumi ravno začel svoj lov na rekorde.

Recesija naplavila zmagovalno kombinacijo

A pustimo zdaj to. V lanski sezoni je nedvomno dokazal, da se zna hitro peljati. Začelo se je s svetovno recesijo, ko je tovarniško moštvo Honde ostalo brez zaledja svojega japonskega avtomobilskega giganta. Solze na »tiskovki«, neskončno opravičevanje navijačem in boleče dejstvo, da bi morda denar pri Hondi kljub recesiji še nekako napraskali, a kaj ko ni in ni bilo tako želenih rezultatov. Skratka, oba dirkača Honde Jenson Button in Rubens Barrichello sta po klavrnem slovesu ostala brez sedeža in, ko je kazalo, da bomo tudi v formuli v stilu globalne recesije govorili o brezposelnih, je prišel Ross Brawn, kupil, kar je od Honde ostalo, obema dirkačema ponudil delo in predvsem naredil avto, ki je najlepše v karavani »rezal« zrak in se najbolje »držal« v zavojih. Jenson je material dodobra izkoristil zlasti v prvem delu sezone 2009, ko si je na prvih sedmih dirkah sezone (6 zmag in 3. mesto) privozil ogromno točkovno zalogo. Ob padcu forme v drugi polovici sezone, ko je tudi »garaža« Brawna GP začutila turbulence, ki jih je z javnim negodovanjem povzročal drugi dirkač Rubens Barrichello - slednji se po dolgih letih v Schumacherjevi senci namreč še vedno ni znebil kompleksa drugega dirkača - se je v interni dvoboj za naslov prvaka med oba dirkača Brawna vmešal še nevarno hitri Sebastian Vettel v svojem Red Bullu. A dirko pred koncem prvenstva je bilo vse jasno. O naslovu prvaka se je zopet kot leto poprej odločalo v »brazilskem soparnem kotlu« in kot leto poprej je Britanec, tokrat Jenson Button, postal svetovni prvak. Britancu je bilo 5. mesto na VN Brazilije povsem dovolj, da je z 89 točkami že dirko pred koncem postal svetovni prvak. Za nameček pa je ekipi Brawn GP pripadel tudi konstruktorski naslov in to v svoji krstni sezoni v formuli 1. ''To je veliko olajšanje. V takšnih trenutkih te preplavijo vsa čustva, pozitivna in negativna. Po odličnem začetku sezone sem na zadnjih dirkah nastopil pod pritiskom. Včeraj mi je bilo po kvalifikacijah kar slabo, ko sem videl, kakšno izhodišče imam. Toda ko pogledam vse skupaj, je to, kar nam je uspelo letos, neverjetno. Zdaj sem svetovni prvak in mislim, da popolnoma zasluženo. Bil sem najboljši na dosedanjih 16 dirkah. Svetovni prvak, kako lepo je to slišati,'' je v Braziliji svoj naslov čustveno komentiral Button. Ampak trenutek resnice za Angleža šele prihaja, saj bo naslov potrebno braniti in to tudi v konkurenci lastne garaže …

V McLaren zaradi izzivov in motivacije

Po osvojitvi naslova svetovnega prvaka je kmalu odjeknila novica, da Button odhaja v vroči kokpit McLarna, v družbo temnopoltega viteza hitrosti, rojaka Lewisa Hamiltona. Oba dirkača sta veliko naredila za povrnitev zaupanja v britansko šolo dirkanja, saj sta s svojima naslovoma poskrbela za prvo zaporedno zmagoslavje Velike Britanije po letih 1968 (Graham Hill) in 1969 (Jackie Stewart) in oba zato tudi prejela odlikovanje kraljice. Prav izziv britanske garaže in ne denarja pa naj bi bil glavni motiv, da je Button prišel k McLarnu: ''Zaslužil bom pravzaprav manj, kot bi lahko pri Brawnu. Torej ne gre za denar, vsi, ki so vpleteni, pa to dobro vedo. Odločil sem se, ker gre za nekaj novega … Odkar sem bil osemleten fant, sem si želel postati prvak. Zdaj mi je to uspelo in potrebujem nekaj drugega, nove izzive.''

Naslov torej Jenson Button ima in med nove izzive zagotovo sodi prav dejstvo, da si oba McLarnova dirkača želita pokazati, da je otoški prestol hitrosti namenjen samo enemu. Če je Button dirkaško dokončno dozorel, da bo zmogel obračunati z rojakom, velikim Schumijem, in vselej nevarnim Alonsom v Ferrariju, pa bomo kmalu videli. Izgovori o pomanjkanju motivacije ob morebitnem neuspehu v letošnji sezoni »ne pijejo vode«, saj je konkurenca preveč trofejna in to vemo vsi – tudi britanska dekleta, ki so tako zvesto vsa ta leta častila svojega hitrega »playboya« Jensona Buttona.