Alvaro Bautista

Prve točke osvoji leto kasneje, prvo stopničke pa 2004, ko štirikrat stopi na zmagovalni podij in prvenstvo konča kot sedmi dirkač. 2005 prestopi k Hondi, a doživi pravo polomijo, saj niti enkrat ni med najboljšimi tremi, sezono pa zaključi na katastrofalnem petnajstem mestu. Leto kasneje se vrne k Aprilii in doseže vse, kar je do tedaj sanjal. Na 16 dirkah osemkrat zmaga, 14-krat stopi na stopničke, osvoji 8 najboljših štartnih položajev in postane svetovni prvak. 2007 se z Aprilio preseli v kategorijo do 250 ccm in tam ostane tri sezone. Da je iz vrhunskega testa, dokaže že prvo leto, ko dvakrat zmaga, 7-krat stopi na stopničke in osvoji en najboljši štartni položaj, debitantsko sezono v četrtlitrski konkurenci pa konča na četrtem mestu. V svoji drugi sezoni se že bori za naslov prvaka. Laskavo lovoriko mu spelje Marco Simoncelli. Tudi v 2009 mu ne uspe dvigniti pokala, čeprav je vseskozi med vodilnimi dirkači kategorije.

2010 se preseli v kraljevski razred k tovarniškemu Suzukiju, s katerim ostane dve leti. Ker nima konkurenčnega motocikla, so stopničke le še preteklost. Kljub temu v Barceloni in Sepangu svojo kvaliteto potrdi s petim mestom. 2011 ostane edini Suzukijev dirkač in se v Silverstonu znova prebije med elitno peterico. S prvenstvom 2012 bo Alvaro odprl novo poglavje v svoji MotoGP karieri – pri Hondinem zasebniku Faustu Gresiniju bo nasledil pokojnega Marca Simoncellija, s katerim sta bila 2008 in 2009 huda rivala za naslov prvaka v razredu do 250 ccm. Morebiti bo prav Bautista tisti, ki bo sposoben nadaljevati bogato rezultatsko zapuščino Italijana, ki mu je v zadnji sezoni kariere uspel veliki preboj v kraljevskem razredu: prvič je stopil na stopničke in prvič je osvojil najboljši štartni položaj, zmaga pa je bila samo še vprašanje časa.