Zgodba o uspehu Primoža Kozmusa

Pred tridesetimi leti, točneje 30. septembra 1979, je v Novem mestu na svet ''prikorakal'' Primož Kozmus. Tistega dne se nihče ni zavedal, da so bili to prvi koraki do najvišje, zmagovalne stopničke tako olimpijskih iger v kitajskem Pekingu kot svetovnega prvenstva v Berlinu tri desetletja kasneje. Vendar pot slehernega športnika ni posuta s cvetjem. Do uspehov se dokopljejo le najboljši, najvztrajnejši, najbolj hrabri …

Od ekipnih športov k atletiki

Kozmus je mladost preživel v vasi Presladol blizu Brestanice, kjer je obiskoval tudi osnovno šolo. To so bila leta, ko je spoznal, da bo šport postal del njegovega življenja. Sprva se je zanimal predvsem za ekipne športe kot so nogomet, rokomet in odbojka, šele v srednji šoli, ki jo je obiskoval v Brežicah, se je začel ukvarjati tudi z atletiko. Začel je s skokom v višino, a se ni mogel izogniti vplivu sestre Simone, ki je metala kladivo. Pridružil se je skupini, ki jo je vodil Marjan Ogorevc, ki je kot bioterapevt s slovenskim junakom sodeloval do zaključka kariere. Vlogo trenerja je kmalu prevzel Vladimir Kevo, tedanji državni rekorder v metu kladiva. Tudi sodelovanje s Kevom sta ohranila vse do zadnjega uspeha.

Začeli so padati rekordi

Brežičan je v tekmovalnem smislu nase prvič opozoril leta 1996, ko je postavil državni rekord med mlajšimi mladinci. Naslednje leto se je na evropskem mladinskem prvenstvu v Ljubljani prvič preizkusil tudi v mednarodni konkurenci, končal pa je na 22. mestu. Leta 2000 je padel prvi članski rekord, Kozmus pa se je kot debitant pridružil slovenski ekipi na olimpijskih igrah v Sydneyju. Met dolg 68,83 metra je zadostoval za 38. mesto.

V naslednjih dveh letih tudi zaradi poškodb ni dosegel odmevnejših uspehov in tudi osebni rekord je bil v tem času nedosegljiv. Vztrajnost se je poplačala leta 2003, ko je Brežičan na mitingu v Zagrebu kladivo vrgel 81,21 metra ter krepko izboljšal državni rekord. Le nekaj dni kasneje je na svetovnem prvenstvu v Parizu dosegel izjemno peto mesto, kar ga je izstrelilo med najboljše metalce kladiva na svetu. Izkušnje iz iger leta 2000 je prenesel na svoj drugi olimpijski nastop v Atenah štiri leta kasneje. Z metom dolgim 78,56 metra je zasedel šesto mesto ter dosegel največji uspeh slovenskih metalcev v zgodovini.

Najboljši atlet Slovenije v letih 2003 in 2004 pa še ni rekel zadnje besede. Največji dosežki so bili še na poti … Začelo se je z novim državnim rekordom na mitingu v poljskem Bydgoszczu (82,30 m) leta 2007, le centimeter manj pa je njegovo kladivo poletelo na svetovnem prvenstvu v japonski Osaki, kar je zadoščalo za srebrno odličje. V zadnji seriji ga je ugnal Belorus Ivan Tihon. Prva kolajna na velikih tekmovanjih je Kozmusu prinesla tudi prestižni naziv slovenskega športnika leta 2007.

Vzpon na Olimp

Ta naziv mu ni ušel niti v letu 2008. Sezona se je začela s poškodbami, ki so ovirale zimski pripravljalni del, a že prve tekme so pokazale, da niso pustile hujših posledic. Kozmus je v lanski sezoni nanizal 12 zmag, dve drugi in tretje mesto. Na olimpijskih igrah v Pekingu je postavil nov mejnik v slovenski atletiki, saj se je 17. avgust v zgodovino zapisal z zlatimi črkami – to je datum, ko je na najvišji stopnički stal Slovenec, svet pa je poslušal slovensko himno Zdravljico.

Na podelitvi nagrad za športnika leta je slovenski šampion prvič šokiral javnost, saj je naznanil, da se utegne umakniti iz športa, če se razmere v Sloveniji kar se tiče športnikov ne bodo izboljšale.

Osvojil skoraj vse, za svetovni rekord zmanjkalo moči

Kljub svoji grožnji se je Brežičan v letu 2009 vrnil na tekmovališča. Podobno kot v olimpijski sezoni se je pozimi boril s poškodbo, a vedno znova poudarjal, da bo do vrhunca v Berlinu stoodstotno pripravljen. In ker je Kozmus ''mož beseda'', je tako tudi bilo. Po rezultatsko ne najboljšem prvem delu sezone, mejo 80 metrov je prvič presegel šele na avgustovskem državnem prvenstvu v Mariboru tik pred SP, je v Berlinu postavil svoj najboljši izid sezone (80,84 m) ter zasenčil vse konkurente, vključno z Madžarom Krisztianom Parsom, ki je do prvenstva blestel. Kozmus je stopil na vrh sveta, na olimpijskem štadionu v nemški prestolnici pa je znova odmevala Zdravljica.

Po Berlinu je najverjetnejši dobitnik nagrade za najboljšega slovenskega športnika tudi v letu 2009 svojo formo še stopnjeval ter 2. septembra v Celju postavil piko na i s svojim najdaljšim metom v karieri (82,58 m).

Po končani sezoni je optimistično najavljal nove podvige, med njimi tudi lov na svetovni rekord, pred dnevi pa se je kot blisk razširila novica, da se je odločil za prekinitev, po mnogih interpretacijah pa tudi dokončen zaključek bogate kariere.