Kozmusu spet izid sezone na svetu

Martina Ratej (Šentjur) je v metu kopja s 63,44 metra za 32 centimetrov izboljšala svoj prejšnji slovenski rekord. Drugi rekord je izboljšala tudi Brigita Langerholc (Triglav) na 600 m (1:26,60).

V teku na 100 m, v moški memorialni disciplini Ferda Skoka na mitingu Celjskih knezov, je Škofjeločan Matic Osovnikar (Mass) zmagal z 10,48, drugi je bil Kolumbijec Daniel Grueso (10,51), tretji Američan Tyree Gailes (10,53), četrti pa Ljubljančan Jan Žumer (Mass, 10,58). Na 100 m ovire, ženski spominski disciplini Fedorja Gradišnika, je bila Marina Tomič (Kladivar) s 13,50 sekunde druga za Nigerijko Toyin Augustus (13,39). Tretja je bila Radmila Vukmirovič (13,85). Damjan Zlatnar je bil na visokih ovirah (110 m) med moškimi tretji (13,83); slavil je Američan Frederick Townsend (13,83).

Osovnikar je bil najhitrejši v šprintu. "Po dveh nekoliko slabših tekmah sem bil danes tehnično boljši. Zadovoljen sem, kot pa sem že povedal, potrebujem še nekaj tekem, da bom dobil občutek za tek in potem bodo prišli tudi boljši rezultati," je dejal Osovnikar.

Vukmirovičeva zmagala v troskoku

Snežana Vukmirovič je zmagala v troskoku (13,83 m), ob dveh poskusih prek 14 metrov, ko se je približala normi A (14,20 m) za OI v Pekingu, pa je prestopila. Na 100 m je Avstrijka Bettina Müller Weissina po fotofinišu z 11,71 ugnala Vrhničanko Alenko Bikar (11,71), tretja je bila Sabina Veit (Poljane Maribor, 11,82), četrta pa Ljubljančanka Pia Tajnikar (11,86). Andrej Poljanec (Krka) je slavil v skoku s palico (5,40 m), Jure Rovan je bil tretji (5,20 m), na 400 m je bila prva Sara Orešnik (Olimpija, 55,04), Boštjan Fridrih (Almont) je zmagal v skoku v daljino (7,51 m), Vid Tršan (Mass) pa na 800 m (1:53,86).

Kozmus izboljšal najboljši izid sezone

Prva disciplina mitinga je bil met kladiva, v katerem sta se pomerila dva najboljša v tej disciplini trenutno na svetu. Primož Kozmus je izboljšal prejšnji prvi izid sezone, ki ga je postavil Madžar Krisztian Pars (81,29 m) ter se približal svojemu državnemu rekordu, ki ga je dosegel 10. junija leta 2007 v Bydgoszczu na Poljskem (82,30 m). Povedel je Pars (78,55), ker je Brežičan v prvi seriji vrgel 78,04, kar pa je bil tudi edini njegov met pod 80 m. Po drugi seriji je bil na čelu že Kozmus (80,83, Pars 80,34).

Slovenski rekorder je nadaljeval z 81,14, 81,05 in 81,46 metra, v zadnji seriji, ko je bil najboljši, pa je zaradi meta izven označenega sektorja ostal brez rezultata. Pars je v zanimivem obračunu vrgel še 79,68, 80,12, 74,24 in 80,74 metra. "Zelo sem zadovoljen s tako izjemno serijo. Manjkala je le pika na i, to je slovenski rekord. Izmerili so mi tudi zadnji neveljavni met, ki je bil tudi pod rekordom (82,17 m). Tekma je bila zelo zanimiva in zahvala organizatorjem, ker so pripeljali Parsa, ki me je zelo motiviral in sem moral vsak met vreči na vso moč. Vedel sem, da lahko vrže več, kot mu je na koncu uspelo," je pojasnil Kozmus.

Vrhunski rezultat Ratejeve

Prvi vrhunski rezultat na tekmi je dosegla Martina Ratej. "Zelo sem zadovoljna, ker sem se izkopala iz krize, v kateri sem bila v zadnjem času. Nisem mislila, da bom vrgla kopje tako daleč, pričakovala sem okrog 58 metrov. Na zadnjih treningih sem se precej posvetila tehniki in na tekmi to v prvi seriji tudi uresničila," je dejala Ratejeva. Ostala je šesta atletinja na svetovni lestvici v tej disciplini. Prejšnji državni rekord je dosegla 15. marca letos v Splitu (63,16), ko je izpolnila tudi normo A za OI. V Celju je že v prvi seriji izboljšala splitski dosežek. V nadaljevanju ji ni šlo več tako dobro in je vrgla še 56,52 m, po prestopu pa 56,36 in 50,80 m, nato pa je zadnji poskus izpustila.

Langerholčeva rekordna na neolimpijski razdalji

Brigita Langerholc, ki bo na OI v Pekingu nastopila na 800 m, je na 200 m krajši neolimpijski razdalji slovenski rekord izboljšala že lani (1:25,84), vendar pa dosežek ni bil priznan za rekord, ker v 24 urah po tekmi ni opravila dopinške kontrole. Tokat je tekla hitreje od prejšnjega rekorda, ki ga je še pred svojimi izjemnimi mednarodnimi uspehi dosegla Jolanda Čeplak 24. aprila leta 1997 v Celju tedaj še z dekliškim priimkom Steblovnik (1:29,72). Langerholčevi je pri rekordu pomagala klubska kolegica Neža Hafner z narekovanjem ritma v prvih 400 m. Hitreje od prejšnjega rekorda sta tekli tudi drugouvrščena Danijela Đumič (Kladivar, 1:28,17) in tretja Urška Klemen (Kladivar, 1:29,62).

"Tekla sem nekoliko počasneje, kot lani, ker je za mano sedemdnevna vadba v Velenju, ko sem v tem času opravila 13 napornih treningov. Zadovoljna sem, ker sem pričakovala tak čas, ki se mi bo zaradi vloženega truda na treningih obrestoval na naslednjih tekmah," je dejala Langerholčeva.