Kejžar: Tek za tragično preminulega bratranca

Nastop Romana Kejžarja na maratonu letošnjega svetovnega prvenstva v Berlinu, ki je bil zanj zadnji na velikih tekmovanjih, saj se je odločil, da odslej ne bo treniral tako zavzeto, ker nima prave podpore, lahko ocenimo kot uspešnega. Slovenski rekorder je v cilj maratona, ki se je ob 11.45 začel pred Brandenburškimi vrati, nato pa so tekači tekli štiri kroge po centru mesta, pritekel kot 42., kar je njegova druga najboljša uvrstitev z velikih tekmovanj.

Pred tem je tekel na olimpijskih igrah v Sydneyju 2000, Atenah 2004 in Pekingu 2008, kjer je bil 62., 54. in 67., nastopil pa je tudi na svetovnih prvenstvih v Göteborgu 1995 in v Parizu 2003, kjer je bil 35. oziroma 59. V cilj je pritekel s časom 2;20:25 in za dobrih trinajst minut zaostal za zmagovalcem Kenijcem Abelom Kiruijem, ki je tekel 2;06:54. Drugi je bil njegov rojak Emmanuel Kipchirchir Mutai (2;07:48), tretji pa Etiopijec Tsegay Kebede (2;08:35). Maraton je sicer potekal v za tekače ugodnih pogojih, saj ni bilo velike vročine in vlage, kot na primer pred dvema letoma v Osaki, ko so morali maratonci teči v malodane nevzdržnih razmerah in zato tudi dosegli veliko slabše rezultate, kot bi jih sicer (Kenijec Luke Kibet je s časom 2;15:59 postal najpočasnejši zmagovalec v zgodovini SP).

Zelo je zadovoljen

''Zelo sem zadovoljen. Pred tekmo sem si želel časa okoli 2;23 in izboljšanja svoje najboljše uvrstitve na velikih tekmovanjih, kar mi je uspelo. Vreme je bilo zelo ugodno in vesel sem, da se od velikih tekmovanj poslavljam s tako dobrim rezultatom,'' je povedal 43-letni atlet, ki je prehitel 49 tekačev (skupaj jih je maraton končalo 70, 20 pa jih je odstopilo). ''V drugi polovici maratona mi je bilo težko, saj sem začel malce prehitro in tekel s skupino za tempo okoli 2;15. A kljub temu nisem omagal in sem na koncu prehitel nekaj tekmecev,'' je še povedal atlet z osebnim rekordom 2;11:50, ki ga je dosegel leta 2000. ''Ta teden pred maratonom je bil eden težjih v mojem življenju doslej. Izgubil sem namreč bratranca, ki je tragično preminil med delom v gozdu in za seboj zapustil mlado družino. Tekel sem zanj in tek posvetil njemu, zato sem bil tudi toliko bolj motiviran,'' je tragično zgodbo razkril maratonec, po odhodu katerega bo v slovenski atletiki v tekih na daljše proge zavela praznina. Upamo, da ga bo kmalu kdo nadomestil.