Šola ni vzniknila iz enega trenutka

"Lahko bi suhoparno statistično navajali dosežne rezultate na tekmovanjih, nastope, razstave, ex-tempore, strokovne ekskurzije, koncerte, gostovanja, projekte, seminarje, poletne šole, diplome doma in v tujini ... Pa vendar bi to ne bila običajna zgodovina, saj bi vse našteto ne razkrilo navdušenja, ljubezni, napetosti, pričakovanj, koprnenj kakor v ljubezenski poeziji." Tako je na slavnostni akademiji ob 10. obletnici Umetniške gimnazije v Kopru v sredo v gledališču opozorila v. d. ravnatelja Glasbene šole Koper Marija Gombač.

Umetniška gimnazija v Kopru, ki v okviru splošne Gimnazije Koper izvaja program likovne in glasbene smeri, namreč ni vzniknila iz enega trenutka. Nasledila je več desetletij uspešnega dela tedanjega Centra za glasbeno vzgojo. Že leta 1994 se je ravnatelj Borut Logar namreč odločil in predlagal svetu šole ustanovitev srednje glasbene šole. Že takoj na začetku je šola morala dokazovati potrebo po umetniškem izobraževanju v tem prostoru, prepričevati prosvetno oblast, uveljavljati uspešnost učencev na osnovni stopnji in njihovo voljo, da bi v domačem kraju nadaljevali umetnostno izobraževanje.

"Tovrstno izobraževanje na Obali je bilo za takratne politične veljake v Ljubljani vprašljivo, saj niso razumeli pomena takšnega šolanja za prostor, umetnostno razviti mladi ljudje pa so jim bili, seveda, brez pomena," se je časov prizadevanj za ustanovitev umetniške gimnazije spominjala Marija Gombač. Tako so šele pet let pozneje vpisali prvo generacijo mladih glasbenikov, leto pozneje pa še prvo generacijo likovnikov. A če so bile razmere na glasbenem področju zrele, tako na področju pedagoškega kadra kot tudi primernih prostorov za pouk glasbe, se je likovna smer lotevala dela iz temeljev. In vendar so uspeli, pri čemer je bil ena izmed gonilnih moči nastanka likovne smeri akademski slikar Aleš Sedmak.