Vlada naj bi Slovenijo iz krize reševala tudi s t.i. socialno kapico. Po mnenju Gospodarske zbornice je to eden redkih načinov za zmanjšanje obremenitve dela, sindikati pa ji absolutno nasprotujejo.
Uvedba socialne kapice bi pomenila postavitev zgornje meje plačevanja prispevkov. S to mejo bi prenehali rast prispevki, ki jih na plačo plača delodajalec; torej bi se najvišje bruto plače zmanjšale, brez da bi se zmanjšale neto plače. Predsednik zveze svobodnih sindikatov Dušan Semolič tu vidi "kapitulacijo pred pritiski najbogatejših slojev. Nerazumljiva je namera vlade, da bi v času krize, ko so tako visoki pritiski na socialno blagajno, pokojninsko blagajno, na zdravstveno blagajno, dali odpustke najbogatejšim."
Hribar Milič proti parcialnim ukrepom
Generalni direktor GZS Samo Hribar Milič pričakuje, da bo vlada hkrati uvedla ukrepe na področjih delovnega prava, davčne politike, sistema javne porabe in zaposlenosti v javnem sektorju. "Ne moremo parcialno gledati na zadevo," je dejal.
Semolič: Stopnja solidarnosti bi se znižala
Čeprav se Hribar Miliču to ne zdi ključno, meni, da bo sedanja ureditev pravičnejša. "Če imam 20-krat višjo plačo kot je minimalna plača, bi že tako plačeval 20-krat več, plačujem pa 40-krat več," je pojasnil. Sedanja ureditev navzgor omejuje tudi določene socialne pravice (nadomestilo za brezposelnost, pokojnine, nadomestilo za starševstvo). Vendar se predsedniku Zveze svobodnih sindikatov Dušanu Semoliči zdi prav, da bogati plačajo več. "V tej državi je solidarnost vrednota," je dejal. S socialno kapico bi se po njegovem mnenju stopnja solidarnosti zagotovo znižala. "Če bi sprejeli logiko, ki izhaja iz socialne kapice, potem mladi ne bi več plačevali prispevkov v zdravstveno blagajno, saj je statistično ugotovljeno, da je to zdrava populacija. Če sprejmemo to logiko, pripeljemo stvari do absurda," pojasnjuje.
"Podjetja bežijo iz Slovenije"
Generalnemu direktorju GZS se uvedba socialne kapice zdi pomembna predvsem zaradi konkurenčnosti. "Imamo primer iz računalniškega podjetja s 50 zaposlenimi, ki imajo bruto plače okoli 5000 evrov. V enem letu plača tako podjetje v Sarajevu ali Beogradu milijon evrov manj prispevkov kot v Ljubljani," je dejal. Meni, da zato taka podjetja bežijo iz Slovenije, ostajajo pa le najmanj plačana delovna mesta. "Imeli bomo le še podjetja z začetka 20. stoletja," je povedal.
"Te argumente smo že slišali"
Semolič zavrača trditve, da bi s socialno kapico "razbremenili najproduktivnejši del prebivalstva", kot je dejal minister za razvoj Mitja Gaspari. "Enake argumente so že slišali pri znižanju davka na dohodnino pred tremi leti, ko so politiki znižali dohodnino s 50 na 41 odstotkov, da bi spodbujali kreativnost najbogatejših. Kljub tem napovedim je prišla kriza in z njo skoraj 100.000 brezposelnih," opozarja predsednik ZSSS.
1
