Tudi policisti so samo ljudje

"Tudi policist je samo človek," je za SiOL povedal Srečko Krope, vodja sektorja za policijska pooblastila in preventivo, zato ni neobičajno, da se policisti pri svojem delu srečujejo z različnimi oblikami stresa, ki jih bolj ali manj uspešno rešujejo. Tudi s pomočjo psihologov. "Pravilnik o policijskih pooblastilih od leta 2006 določa, da mora policija v primeru hujših posledic ob uporabi prisilnih sredstev policistu zagotoviti pomoč, od leta 2008 pa lahko policisti za pomoč zaprosijo tudi sami," pravi Krope.

Na interventno številko za psihološko pomoč 88 klicev

Tako je lani na interventno številko 24-urne psihološke pomoči – številko so uvedli decembra 2009 − poklicalo 88 zaposlenih na policiji. "Največ jih ima težave v družinskem oziroma partnerskem odnosu, teh klicev je bilo 19. Deset jih je bilo samomorilno ogroženih, kar pomeni, da so ali grozili s samomorom ali pa so ga že poskušali storiti," je pojasnil Krope in dodal, da na približno sedem tisoč policistov to ni velika številka. Štirinajst jih je poklicalo zaradi stanja, v katerem so se znašli po travmatičnem dogodku, ko je bilo njihovo delo povezano z ogroženostjo lastnega življenja, ko so obravnavali hujše telesne poškodbe, tudi samomore. Med vsemi policisti, ki so poklicali na interventno številko, je 23 takšnih, ki jih terapevtsko obravnavajo psihologi, z njimi se srečujejo praviloma enkrat na teden.

Zaupniki iz vrst operativcev

"Na interventno številko kličejo tisti, ki imajo težave in so v krizi, a se ne odločijo za obisk ambulante. Psihologi, ki sestavljajo strokovni tim, so zaposleni v policiji, eden od njih pa na ministrstvu za notranje zadeve. Aprila lani so ustanovili delovno skupino za psihološko svetovanje in oskrbo policistov v policiji, sestavljeno iz psihologov in drugih strokovnjakov, ta pa zagotavlja pomoč vsem zaposlenim v policiji ob čustveni stiski zaradi hujših stresnih dogodkov na delovnem mestu," pojasnjuje Krope. A ker to ni bilo dovolj, so se po vzoru avstrijskih kolegov odločili za vzpostavitev sistema zaupnikov policistov. Kot trdi Krope, so od 61 kandidatov, ki so se prijavili za zaupnike, po strogo izdelanih kriterijih izbrali 18 zaupnikov, a jih še ni na vseh policijskih upravah. "To so ljudje – neke vrste prostovoljci, saj opravljajo naloge v svojem prostem času – ki so se srečali in uspešno prebrodili različne stresne razmere, zato znajo svetovati iz prve roke," pravi Krope in dodaja, da mora biti zaupnik iz operativnih vrst, zato vodstvenih delavcev med njimi ni. In še: delo zaupnika je prednostno, kar pomeni, da tisti, ki so zaupniki, v primeru interventnega klica pustijo delo in pomagajo tistemu, ki pomoč potrebuje, nadrejeni pa mora to dovoliti.

Sistem, ki bo sam poiskal policiste, potrebne pomoči

Ker ugotavljajo, da je tovrstna pomoč izredno pomembna, bo tudi novi zakon o policiji vseboval člen, ki ureja psihološko pomoč, "s čimer bomo bistveno izboljšali skrb za policista". "Naš namen je, da bi z mrežo ljudi, s sistemom našli policista, ki je v težavah, čeprav sam ne bi iskal pomoči," pravi Krope, saj gre tudi v primeru policistov za običajne odzive običajnih ljudi na nenavadne dogodke.