Izredne vremenske razmere v letu 2009

Tako smo bili tudi v letu 2009 priča najhujšim poplavam v zgodovini Tajvana, katastrofalnim posledicam tropske nevihte na Filipinih, o najhujših poplavah v zadnjih 40 letih so poročali iz Mongolije. Avstralijo je zajel najhujši vročinski val v sto letih, v deželi »Tam spodaj« so doživeli tudi najhujši peščeni vihar, kar jih pomnijo.Izredno mrzlo vreme, v nekaterih državah so poročali o rekordno nizkih temperaturah, je zajelo tudi Evropo.  V  Sloveniji sta največ škode povzročila junijsko neurje na Štajerskem in Pomurju  ter marčevske poplave na Vipavskem.

Tajfuna Ketsana in Morakot v jugovzhodni Aziji

V deževnem obdobju, ki traja od junija do konca septembra, sta letos največ škode povzročila tajfun Ketsana, ki je najmočneje udaril na Filifpinih, in tajfun Morakot, ki je najbolj prizadel Tajvan.

Na Filipinih je umrlo več kot 400 ljudi, več kot dva milijona jih je ostalo brez strehe nad glavo. Pred tem je avgusta številne zemeljske plazove in najhujše poplave v zadnjih pol stoletja povzročil na Tajvanu tajfun Morakot.

Monsunsko obdobje v Indiji in na Kitajskem

Deževno obdobje je v dveh najštevilčnejših državah na svetu tudi letos povzročilo ogromno škodo. Na Kitajskem so zaradi julijskih poplav evakuirali 938.000 ljudi, prizadetih je bilo kar 40 milijonov ljudi in uničenih več kot deset tisoč poslopij.

V Indiji je moralo v monsunskem obdobju zapustiti svoje domove več deset tisoč ljudi, mrtvih je bilo prek 1200.

O najhujših poplavah v zadnjih 40 letih so poročali tudi iz Mongolije.

Poplave prizadele 16 afriških držav

V začetku deževnega obdobja so bile hude poplave v državah zahodne in osrednje Afrike in prizadele več kot 600.000 ljudi. Številni so ostali brez strehe nad glavo, največja težava je bila oskrba s pitno vodo in posledično ogroženo zdravje ljudi. Med najbolj prizadetimi državami je bila Burkina Faso, ki je imela najhujše deževje v 90-ih letih.

Najhujši vročinski val v zadnjih sto letih v Avstraliji

Vročinski val v Avstraliji je najbolj prizadel zvezni državi Victoria in Južna Avstralija. Živo srebro se je povzpelo krepko nad 40 stopinj Celzija. V Adelaidi so namerili rekordnih 45,5 stopinj. Zaradi neprestane uporabe klimatskih naprav je prihajalo do izpadov električnega toka, organizatorji teniškega prvenstva v Melbournu so zaradi izrednih temperatur bili prisiljeni prekiniti četrtfinalni dvoboj med Sereno Williams in Svetlano Kuznecovo.

Avstralijo je prizadel tudi najhujši peščeni vihar v zadnjih desetletjih in povzročil več milijonov škode v gospodarstvu.

Izredne zimske razmere po Evropi

Največ težav so imeli začetek januarja Španci, saj so na severozahodu države imeli najmočnejše sneženje v novejši zgodovini. Civilna zaščita je zaradi sibirskega mraza izdala posebna opozorila.

Rekordni mraz so zabeležili tudi meteorologi v bavarskih Alpah, in sicer minus 36,6 stopinje Celzija.

Januarja in februarja so bili v Španiji in Franciji tudi močni sunki vetra, ki so dosegli do 200 kilometrov na uro in terjali več deset življenj.

Poletna neurja po Evropi zahtevala smrtne žrtve

Ujme, ki so divjale po srednji Evropi, so povzročile številne nevšečnosti in tudi žrtve. Poplave so močno prizadele Poljsko, Češko, Nemčijo in Avstrijo. Dolgotrajno deževje in hude poplave so naredile največ škode v prometu.

Poplave v Vipavski dolini in hudo neurje v vzhodni Sloveniji

Marčevsko močno deževje je najbolj zaznamovalo spodnjo Vipavsko dolino. Zaradi poplav je nastala velika gmotna škoda. Najbolj so bile prizadete kmetijske površine, poleg tega je nastala škoda tudi na stanovanjskih in gospodarskih objektih, na cestah, nekaj je bilo stroškov plazov, usadov in podorv na cestah.

Vzhodno Slovenijo je junija zajelo hudo neurje s točo. Veter je odkrival strehe, ruval drevje, zmanjkalo je električne energije, voda je zalila ceste in kleti. Toča je bila ponekod debela kot jajce. največ škode je povzročila na poljščinah.