Pari, ki se soočajo z neplodnostjo, svoje težave in izkušnje najraje delijo prek anonimnih spletnih komunikacijah, ugotavljata Eva Plahuta iz društva Živa in Mojca Pirnat iz društva za večjo rodnost.
Komunikacija o težavah in soočanju z neplodnostjo je najbolj živahna na spletnih forumih, kot so neplodnost.info, ringaraja.net in med.over.net, kar zadeva formalno organiziranost, pa je v Sloveniji uradno registrirano le Društvo za večjo rodnost, medtem ko društvo Živa obstaja le v neformalni obliki.
Plahuta: Živa bo znova zaživela, če se pokaže potreba po širši akciji
"Razlog za zgolj neformalno obliko delovanja Žive so previsoki stroški delovanja ter dejstvo, da neplodnost kljub veliki spremembi v zadnjih letih še vedno ostaja tabu tema in razen redkih izjem vsi pari iščejo možnost anonimne komunikacije," pojasni Eva Plahuta iz društva Živa. Zanimivo je, da je imelo društvo uradno registriranih le nekaj članov, medtem ko je bilo na forumu registriranih kar 3300 članov. "Razlog za tako majhno število uradnih članov je, da članstvo v društvu ne more biti anonimno in tu se vse konča," pove Plahutova, ki zagotavlja, da bo društvo v prihodnosti, če se bo pokazala potreba po kakšni širši akciji, za katero bo potrebna formalna ureditev, znova zaživelo.
Zaupanje je ključnega pomena
Eva Plahuta je prepričana, da je bil napredek na področju neplodnosti v zadnjih letih precejšen. "V društvu smo dobro sodelovali s klinikami in vsemi strokovnjaki. To sodelovanje in pridobljeni občutek, da smo bolniki in zdravniki na isti strani, da imamo iste cilje in se srečujemo s podobnimi težavami, je bil zelo pomemben, saj je pri zdravljenju neplodnosti zaupanje ključnega pomena."
Nerešena vprašanja
Po mnenju Plahutove pa na rešitev kljub vsemu čaka še cel kup vprašanj. Tako v Sloveniji ni mogoče kupiti klomifena in progesterona v naravni obliki, ki sta pri zdravljenju neplodnosti ključnega pomena in jih morajo pari zato kupovati v tujini. Pari, ki potrebujejo darovano spolno celico in jih napotijo v tujino, imajo velike težave s povračilom stroškov s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, zadnje leto pa še pri tem kar postavljajo nejasna in nemogoča navodila, obstaja pa tudi cela vrsta kršenja pravic žensk oziroma diskriminacija žensk, ki izhaja iz pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja," našteva Plahutova.
Pirnat: Društvo je lahko le prevodnik med pari in družbo
Tudi Mojca Pirnat, predsednica društva za večjo rodnost in plodnost Slovencev, po desetih letih delovanja društva opaža, da se je nekdanje živahno druženje, deljenje izkušenj in komunikacija med pari skoraj v celoti preselilo na internet. "Druženje je bilo včasih močnejše, danes pa ga praktično ni," pravi in obenem priznava, da na spletna vprašanja o neplodnosti doslej ni želela odgovarjati, saj se ji tak način komunikacije in svetovanja zdi preozek. "Težave z neplodnostjo so kompleksne, pri svetovanju moraš biti zelo pazljiv, dobrodošel pa je tudi pravi psihološki pristop."
Člani društva za večjo rodnost in plodnost prav v teh dneh razmišljajo, da bi obnovili spletno stran društva in se tudi po tej poti aktivneje vključili kot svetovalci, čeprav Pirnatova odkrito pove, da najraje vidi, da se pari ali posamezniki s težavami nanjo obrnejo osebno ali prek telefona.
A čudežev ni pričakovati. "Bodimo iskreni, društvo samo ne more storiti ničesar," pravi. "Lahko smo le predstavnik parov v medijih, neke vrste prevodnik in civilna opora predlagateljem zakonov, povezanih s to problematiko."
Pari potrebujejo konstruktivnega poslušalca
Pari najbolj pogrešajo nekoga, ki bi jim prisluhnil. "Zdravnik te običajno zelo na hitro odpravi, v društvu pa se s pari pogovarjamo tudi več ur. Ti ljudje potrebujejo poslušalca. Ne le nekoga, ki jim prikimava, temveč nekoga, ki jih, če je treba, tudi okara in jim svetuje, kako si lahko pomagajo sami," pravi Pirnatova, ki parom kot preventivo priporoča zdrav način življenja, način sproščanja z jogo in drugimi terapijami. A kopito ni pravo za vse. "Vsak človek je drugačen in vsak zahteva drugačen pristop."
Hladni formalni razgovori, pacientke kot številke
Pacientke si želijo skozi celoten postopek pod okriljem istega zdravnika. "Pacientke sicer uradno imajo lečečega zdravnika, a v praksi jih na vsakem UZ pričaka nekdo drug," pojasni Pirnatova na podlagi izkušenj. Ženske menijo, da jim zdravniki nudijo premalo informacij, preveč je rutine, ženske se počutijo kot številke, tožijo o hladnih formalnih razgovorih.
"Na levi opravljajo splave, na desni izvajajo OBMP"
Društvo za večjo rodnost in plodnost se že več let neuspešno zavzema za ločene prostore za obravnavo neplodnosti na ginekološki kliniki v Ljubljani, saj gre po besedah Pirnatove za specialistično in ne bolnišnično dejavnost. "Na levi strani hodnika na ginekološki kliniki opravljajo splave, desno naprej izvajajo OBMP, nadstropje višje rojevajo. To ni prostor za prestrašeno osebo, ki se sooča s težavami neplodnosti."
Razlike v Ljubljani, Mariboru in v Postojni
V desetih letih dela z neplodnimi pari Pirnatova ugotavlja, da je obravnava pacientk v postopku OBMP povsem drugačna v Ljubljani, v Mariboru in Postojni. "Pari pravijo, da postopek najhitreje steče pri dr. Rešu v Postojni, največ parov pa postopke opravi v Ljubljani. Čakalna doba variira od posameznika do posameznika, čeprav ne bi smela. Nekateri imajo 'veze in poznanstva' in se lahko izmuznejo skozi stranska vrata," pravi in izrazi bojazen, da je število zdravnikov zadostno, le sistem ne funkcionira povsem.
2
