Kdaj homeopatija z roko v roki z uradno medicino?

Medtem ko na primer v Franciji homeopatsko zdravljenje uporablja približno 40 odstotkov prebivalstva, smo v Sloveniji na tem področju kljub nedavnim spremembam z uvedbo nekaterih homeopatskih zdravil v lekarne še vedno na zelo majavih tleh. Homeopat le zdravnik, ki vrne licenco Leta 2007 je bi sprejet zakon o zdravilstvu, ki homeopatijo (poleg tradicionalnega kitajskega zdravilstva, adjurvede in drugih) opredeljuje kot zdravilski sistem, ki ga lahko izvajajo zdravilci – osebe, ki imajo diplomo medicinske fakultete, pridobljena znanja iz homeopatije in veljavno licenco, ki jo lahko pridobijo le z odobritvijo zdravniške zbornice. Hkrati pa to področje ureja tudi Zakon o zdravniški službi, ki so mu leta 2008 dodali člen, ki predvideva začasen odvzem licence zdravniku, ki opravlja zdravilsko dejavnost. Homeopatijo tako lahko izvajajo le zdravniki oziroma diplomanti medicinske fakultete, a ne zdravniki z licenco, kar pomeni, da se z njo kot zdravniki ne morejo ukvarjati. Za primerjavo: v sosednji Avstriji je že od leta 1983 homeopatija del uradne medicine, v Nemčiji je priznana zdravstvena metoda, ki jo uporabljajo tudi v običajnih ambulantah, licenco pa izdaja zdravniška zbornica; podobno je skoraj v vseh evropskih državah.

Po 12 letih primer zastaral … Kmalu po smrti je izgubila zdravniško licenco, primer pa se je na sodišču najprej vlekel do leta 2002, ko so jo obsodili na osem mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let, ker pa se je obramba na sodbo pritožila, se je zavleklo vse do leta 2008. Šlo naj bi za nezakonito pridobljene dokaze – zapiske Erženove o poteku zdravljenja, česar višje sodišče ni upoštevalo in je sodbo potrdilo. Konec leta 2004 pa jo je upoštevalo vrhovno sodišče in pravnomočno sodbo razveljavilo. Sojenje se je nato nadaljevalo 2006 z izločitvijo nezakonitih dokazov in se končalo leta 2008, ko je višje sodišče ustavilo sodni postopek, ker ni bilo sposobno razsoditi v zakonitem roku.

… a ostaja nerešen

S tem pa primer še zdaleč ni rešen, prav nasprotno – ker ni imel epiloga, se Slovenija do homeopatskega načina zdravljenja in povezave z uradno medicino še vedno ni jasno opredelila, hkrati pa je na homeopatijo vrgla senco šarlatanstva, ki tako v zakonskih določilih kot primeru Erženove kaže na to, da do primernega dialoga med njo in uradno medicino še ni prišlo.

Zavita v molk zaradi medijev Darja Eržen po 15 letih od dogodka tako kot v času sojenja, ko je zavračala kakršnekoli komentarje, saj je menila, da je neprimerno javnosti izdajati osebne podatke in zdravniško skrivnost, tudi danes zelo nerada govori.

Videti je, da je od vsega skupaj življenjsko utrujena. V tem času se je bila primorana spopasti z zamenjavo poklica in pritiski, ki jih je doživljala kot zdravnica, ki ji sodijo na sodišču. Danes je brezposelna. Kljub vsemu je bila za SiOL pripravljena odstreti nekaj svojih pogledov o stanju in urejenosti homeopatije pri nas.

Začetki ob dr. Hriberniku Kot zdravnica se je s homeopatijo najprej srečala ob svoji bolezni, ko se je zdravila pri pokojnem dr. Tomažu Hriberniku in na inštitutu za homeopatijo v Nemčiji. Kmalu se je začela srečevati tudi s pacienti, ki so ob soočenju s kroničnimi boleznimi sami iskali dodatne metode zdravljenja.

Začela se je izobraževati in najprej s homeopatijo zdravila svojo družino. Ker je bila pri tem zelo uspešna, se je odločila, da bo na ta način zdravila tudi druge paciente. Kot se spominja tistih let, večina njenih zdravniških kolegov homeopatije še ni poznala, a ji v osnovi niso nasprotovali. Z marsikom se je potem srečevala na homeopatskih izobraževanjih, šele pozneje je vsak zdravnik razvil svoj odnos do nje.

Kršen etični kodeks, a priznava odločitev sodišča O primeru tudi danes ne želi govoriti, pove le, da je obžalovala, da so v javnost prišli podatki, s čimer je bila kršena zdravniška etika, ker je bil primer medijsko preveč izpostavljen in je bila kršena pravica do zasebnosti: "Šele po 13 letih medijskih obravnav sem dobila širšo sliko in sebe vidim le kot eno izmed več vpetih v dogajanje. Šlo je namreč za vprašanje zdravniške skrivnosti in pravico pacienta do svoje zasebnosti. V zadnjih letih smo priča zahteve javnosti po odprtih obravnavah, vendar je zelo hitro kršen kodeks etike in deontologije. Vsekakor javnost nikoli nima pravice do vpogleda v osebno zdravniško dokumentacijo."

S tem pa ne zanika obsodbe, saj pravi, da je bila izrečena v skladu z današnjo zakonodajo, zato odločitev sodišča spoštuje in se je po sojenju popolnoma umaknila iz kakršnekoli medicine.

Homeopatija da, a z roko v roki z uradno medicino Še danes meni, da je homeopatija lahko prava pot, a le kot komplementarna pot s konvencionalno medicino. Največjo prednost homeopatije vidi v tem, da pomaga razumeti človeka kot posameznika in njegove odnose z drugimi, kar jo uvršča bolj med humanistične in ne le medicinske in biološke znanosti: "Homeopatija sama po sebi pomeni sočutje – čut za človeka: homo – človek, patos – sočutje, 21. stoletje pa kot stoletje razuma verjetno prinaša več posluha za subtilnejše ravni človeške biti in bivanja."

"Medicina je ena in je celostna. Homeopatija je lahko alternativa konvencionalni medicini, a je brez povezave s klasičnimi diagnostičnimi postopki težko govoriti o celostnem pristopu," meni Erženova.