Plesalka in koreografinja Kjara Starič Wurst, ki je ni strah

Najprej klasičen balet, jazz balet jo je pripeljal do Freda Lasserja, mojstra moderne plesne tehnike horton. Po Ljubljani je prišel New York, v njem plesna izobraževanja in druge izkušnje, predvsem pa potrditev občutka, da je veliko mogoče. Če ni priložnosti, jo pač ustvariš, je njeno načelo.

Po končani ljubljanski srednji baletni šoli je ugotovila, da če šolanja ne nadaljuješ na institucionalnem odru, za mlade plesalce zeva vrzel. In odločila se je, da to spremeni. Ustanovila je plesno skupino Kjara's Dance Project (KDP). V njo je bolj ali manj stalno sprejela 15 mladih plesalk in plesalcev ter z njimi pred tremi leti začrtala vizijo.

Vsakodnevne vaje so se nadaljevale v snovanje predstav. Vse tri med njimi so se zapisale v zavest širšega občinstva. Z Odtisi so pred dvema letoma prvič napolnili Linhartovo dvorano Cankarjevega doma in Križanke, čemur je sledilo vabilo za sodelovanje v programu Festivala Ljubljana s predstavo Compassion ter trikrat napolnjena Linhartova dvorana, z delom Razpotja je ustvarjalka gledalce ponovno prepričala v Cankarjevem domu in na Kongresnem trgu.

To pa še ni vse, saj ima koreografinja in plesalka Kjara Starič Wurst načrte tudi za v prihodnje. V prihodnjem tednu bo svoje znanje modernih plesnih tehnik predajala na delavnicah v programu Vibre, za leto 2015 pa že oblikuje idejo o novih sodelovanjih v Cankarjevem domu. "Pod različne koreografije za KDP se bomo podpisali slovenski plesni in koreografski tandem Rosana Hribar in Gregor Luštek, izraelski ustvarjalec Lotem Regev in jaz," napoveduje ustvarjalka. Tema bo identiteta, ki je neposredno povezana z življenjem umetnice. Ta se v kratkem seli v Washington, osem mesecev pozneje pa v Milano.

Iz predstave Razpotja bo nastal tudi plesni film. Material so že posneli, čaka jih še montaža.

Življenjske situacije na odru Plesalka in koreografinja pravi, da se projektov loteva s pogumom. Kako ne, velike projekte v Cankarjevem domu in Križankah je izpeljala brez javne finančne podpore in večjih sponzorjev. Dvorano je najela – tvegano, glede na to, da pri nas plesno občinstvo ni prav številno, a na koncu uspešno, z večkrat napolnjeno dvorano in solznimi očmi kakšnega izmed prisotnih. Morda to tudi ne preseneča, glede na to, da ustvarjalka svoje delo neposredno prepleta z življenjskimi izkušnjami, kot pravi sama.

"Skozi leta smo pridobili tudi že dokaj stalno občinstvo. Med njimi je veliko pisateljev, glasbenikov in mladih. Gre za ljudi, ki imajo radi lepo, čustva, in jih zanimajo odnosi," pravi ustvarjalka. Dodaja: "Tisti, ki imajo raje bolj racionalna in konceptualna umetniška dela, se jim zdijo moje predstave preveč dramatične."

Več vlog v eni osebi Pri projektih si je umetnica vedno znova zadala težavno nalogo, sprejela je več vlog v eni osebi. Prevzela je koreografiranje, umetniško vodenje skupine KDP, produkcijo, promocijo in organizacijo. Veliko je pripomogel tudi navdušenje sodelujočih: plesne skupine, fotografa Aljoše Rebolja, scenografa luči Andreja Hajdinjaka, pisca odrske zgodbe Tomaža Letnerja, kostumografinje Almine Duraković, snemalca in fotografa Miha Matevžiča, Uroša Cotmana, Vesne Zorman in oblikovalca Matije Primca.

Kjara Starič Wurst pravi, da to, da so stvari izpeljane profesionalno na vseh ravneh in prepričljive, ni nujno povezano z velikimi finančnimi sredstvi, zahtevajo pa veliko volje in pripravljenosti. "Mladim ustvarjalcem bi rada dala to, kar je meni dal Fred Lasser. In to je zavedanje, da se za vsakega plesalca najde prostor."