Kaj ima državni aparat z umetnostjo? In kaj cvetlični aranžmaji s krizo? Kot v slovenskem paviljonu v Benetkah dokazuje Jasmina Cibic, precej.
Čast, ki pripada tistemu, ki ga država kot nacionalnega zastopnika pošlje v Benetke, je obtežena z razmeroma kratkim obdobjem, v katerem je treba postaviti razstavo, z omejenimi finančnimi sredstvi in pa tudi dejstvom, da se slovenski paviljon skriva na drugem koncu mesta kot pa najbolj prestižni paviljoni, ki so v beneških Giardinih. A letošnja predstavitev Slovenije, ki je ena od 88 sodelujočih držav, je zagotovo med uspešnejšimi. Pri britanskem časniku Independent so na primer razstavo Za naše gospodarstvo in kulturo Jasmine Cibic označili za inteligentno, zabavno in jezno ter jo razglasili za enega od vrhuncev letošnjega bienala, revija Art Review pa je Jasmino Cibic uvrstila med 25 izstopajočih umetnikov na bienalu.
Od policijskega orkestra do žužka hitlerija
Jasmina Cibic, ki je že nekaj let Londončanka, je študirala na beneški Akademiji lepih umetnosti in skupaj z Meto Grgurevič in Jašo spada med najbolj vidne vizualne umetnike mlajše generacije. Podiplomski študij je končala na kolidžu Goldsmith v Londonu, njeno delo pa v veliki meri zaznamujejo geopolitične teme. Na letališče Jožeta Pučnika je v okviru dela Tourists welcome (I Feel Love) na primer pripeljala orkester slovenske policije, ki je zaigral pesem Donne Summer I Feel Love, na EPK pa je navduševala s svojo razstavo Situacija anophthalmus hitleri, kjer nam je predstavila žužka, avtohtonega jamskega hrošča, ki ga je leta 1937 Oskar Scheibel poimenoval po Hitlerju.
Scenografija vsakdana uslužbencev Državnega zbora
Slovenski paviljon v galeriji A+A letos tako združuje njeno preteklo delo, ki pa na bienalu, ki je že sam po sebi specifičen, saj so umetniki razporejeni glede na svojo geografsko in nacionalno pripadnost, dobiva nove razsežnosti. Poleg žužka hitlerija je namreč v paviljonu razstavila zbirko tihožitij iz zbirke umetniških del Državnega zbora. "Gre za fenomenalno kolekcijo, ki je bila ustvarjena skozi vrsto let in ki se je pred kratkim končala, kar je velika žalost. Njena največja zanimivost je to, da je živa – torej ne ždi v depojih, temveč je del scenografije vsakdana uslužbencev Državnega zbora," nam je iz Londona sporočila Jasmina.
Cvetlični aranžma kot politično benigen motiv
"Skupaj s kustosom Tevžem Logarjem sva izbrala samo tiste slike, ki imajo cvetlične motive. Torej, na eni strani gre za enega najbolj politično benignih motivov, ki bi bil zelo težko zamenjan ob historičnih ideoloških prevratih kot neustrezen, hkrati pa gre za motiv, ki je eden najbolj reprezentativnih za državno, protokolarno arhitekturo in njeno scensko postavitev – na konferenčnih mizah se poleg kozarcev vode vedno znajdejo cvetlični aranžmaji. Tako gre za izjemno močan politični motiv, ki kljub svoji navidezni benignosti pove veliko več, kot bi si človek mislil."
Cvetlični aranžma je na primer tudi eden od najbolj ogroženih protokolarnih elementov, saj so ga v času krize že zamenjali s plastičnimi rožami, opozarja Jasmina Cibic, ki dodaja, da s projektom Za naše gospodarstvo in kulturo želi govoriti o tem, "da gre v vseh ideoloških situacijah in v vseh državah za vedno ena in ista udejanjanja ideologije skozi razne 'državotvorne pripomočke'".
Za celoten paviljon namenimo toliko denarja kot veliki samo za PR-strategijo
Čeprav je menila, da bo težko peljati tako zahteven projekt na beneški bienale, kjer ima občinstvo izjemno malo časa za branje kompleksnih projektov, je to želela narediti letos, saj je bil za projekt Za naše gospodarstvo in kulturo to "pravi in edini trenutek". "Bolj kot pomanjkanje časa (imeli smo slabe tri mesece) in financ (paviljoni velikih producentov namreč 'zapravijo' več kot znaša dvakratni slovenski budget za celoten paviljon samo na PR-strategijah) se mi je zdelo pomembno, da zberemo vse sile in zadevo izpeljemo, kot je treba, z gverila taktikami."
"Rezultat je bil izjemen, z muzejem in galerijami mesta Ljubljane ter Galerijo Škuc smo dejansko prekoračili mogoče ter skupaj z izjemno ekipo več kot 100 sodelavcev na celotnem projektu postavili delo, ki bo, upam, da ne samo pripomoglo k nadaljnjim projektom vseh udeležencev, temveč bo tudi pripomoglo k interesu občinstva za slovenski paviljon na prihodnjem Beneškem bienalu."
4
