Za Gogo: dobrodelni koncert za 22-letnika, ki ima raka

22-letnega Gorazda Nikoloskega je med študijem na mariborski univerzi presenetil rak. Športni navdušenec, ki mu ni tuje niti didžejanje, je pri soočanju z boleznijo pozitivno naravnan.

Pravi, da ga je ta le "malo ustavila". Čeprav se Gogo, kot mu rečejo, spopada z najtežjo bitko do zdaj, pa tisti, ki ga dobro poznajo, pravijo, da je ostal isti. Nasmejan, veder in optimističen. "Tokrat ob vztrajnosti in želji po zmagi potrebuje tudi našo podporo in mi smo veseli, da mu lahko vsaj nekoliko pomagamo. Vsem, ki se boste udeležili koncerta, smo zato nadvse hvaležni," so ob dobrodelnem glasbenem dogodku Za Gogo, ki se bo zgodil 18. februarja ob 20. uri na Odru pod zvezdami v ljubljanskem Lutkovnem gledališču, zapisali v Društvu za kulturno kontaminacijo AnKlaB.

Zbrani denar od vstopnic, ki jih prodajajo po deset evrov, bo prejel Gorazd Nikoloski. Finančno pomoč potrebuje za zdravljenje v ljubljanskem kliničnem centru.

Odprti klub za kakovostno bivanje v multikulturni skupnosti Dobrodelni koncert Za Gogo pa je tudi prvi dogodek novoustanovljenega kulturnega društva. Tega sta s ciljem "razvijanja, negovanja in promocije kulturne dejavnosti z območja Balkana in spodbujanja transnacionalnega umetniškega, kulturnega in znanstvenega sodelovanja" zasnovali kulturni antropologinji in etnologinji Alenka Bartulović in Tjaša Stanić Gjorgjievska.

To, kar je v obliki želja in idej pri obeh dolgo zorelo, je zdaj dobilo tudi platformo za uresničevanje. Nastala je organizacija usmerjena k povezovanju in "izmenjavi mnenj ter ustvarjalnih potencialov med različnimi družbenimi ravnmi in akterji, ki se sicer pogosto ne srečujejo ter delujejo vzporedno in nepovezano," pravita. Zato, kot o tem zgovorno govori že ime, želi društvo AnKlaB delovati vključujoče. Skratka, gre za zelo odprti klub. V njem so dobrodošli vsi, ki si želijo skupnega ustvarjanja boljšega in kakovostnejšega življenja v multikulturni skupnosti.

"Prav tako da ime slutiti, da izhajamo iz kritike izključujočih diskurzov in puritanskih akcij, ki želijo izbrisati tisto, kar kulturo pooseblja: inovacije, spremembe, srečevanja, izmenjave itd. Kulturne inovacije so nujne za družbeni napredek in obstoj, v sodobni politični klimi pa postaja vedno bolj očitno, da so 'kulturni hibridi' nedobrodošli," prevladujočo politično in družbeno klimo povzemata antropologinji.

Kulture nekdanjega jugoslovanskega in širšega balkanskega prostora največkrat ne kotirajo dobro Etnologinji in kulturni antropologinji, ki delujeta na različnih profesionalnih področjih, Alenka Bartulović kot predavateljica in raziskovalka na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo in Tjaša Stanić Gjorgjievska kot nekdanja profesionalna manekenka, zdaj pa organizatorka dogodkov ter stilistka, se v okviru društva usmerjata v izpostavljanje kulturne hibridnosti in multikulturnosti slovenskega okolja pa tudi prostora nekdanje Jugoslavije in širšega balkanskega področja.

Tega, ki sicer na lestvici kulturnih primesi znotraj "slovenske nacionalizirane kulture največkrat ne kotira dobro. Vemo, da je kultura odlično orodje za manipulacijo in da igra ključno vlogo pri procesih izključevanja in zavračanja 'Drugega'."

Nostalgija kot aktivni pogled v prihodnost V povezovanju slovenskega z nekdanjim jugoslovanskim prostorom pa Alenka Bartulović in Tjaša Stanić Gjorgjievska poudarjata, da pri tem ne gre za nikakršen nostalgični podton. Zakaj to izpostavljata?

"Nostalgijo lahko interpretiramo zelo različno. Včasih je nostalgija prežeta z idealiziranjem, ki vodi v pasivnost in obupovanje, nemalokrat pa je nostalgija lahko aktivna, emancipacijska in tudi subverzivna. V splošnem je nostalgija vedno odsev odnosa posameznikov do težav, s katerimi se soočajo v sodobnosti, največkrat pa se ravno v nostalgičnih pripovedih kažejo družbene težnje in predstave o idealni prihodnosti. Torej, če je mogoče zaslediti drobtine nostalgije v delovanju našega društva, je to predvsem aktivna in storilna nostalgija, ki gleda v prihodnost in ki iz nekdanjih povezav skuša splesti nove priložnosti za mlade in starejše posameznike."

"Panično distanciranje od Balkana nam je prineslo več slabega kot dobrega" Zavračanje zgodovine in brisanje kulturne zapuščine našega nekdanjega političnega in družbenega prostora, kot poudarjata antropologinji, se je izkazalo za "povsem zgrešeno strategijo na širšem pojugoslovanskem območju, tudi v Sloveniji".

"Danes se zavedamo, da smo v devetdesetih izgubili vrsto priložnosti, ko smo se tako nespametno želeli oddaljiti od Balkana. Naše sosedi, Avstrija in Italija, pa sta zelo dobro izkoristili to priložnost. Ti panični poskusi pobega in distanciranja od Balkana so nam prinesli več slabega kot dobrega."

Tradicionalne veščine na nov način Z idejo inovativnega združevanja različnih tradicij in skozi sodelovanje ustvariti nekaj novega imata ustanoviteljici društva AnKlaB že kar nekaj konkretnih načrtov. Na primer razstavo oblikovalcev, obrtnikov in drugih ustvarjalcev, ki tradicionalna znanja in veščine interpretirajo na sodobne in avtorske načine.