Sreda, 23. 9. 2015, 19.43
4 leta, 1 mesec
dobra vest
Lenart Markun - slovenski hokejski up, ki ni ostal skrit Švicarjem
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3
Lenartu Markunu, za katerega bomo vsekakor še slišali, se je življenje po klicu iz Švice povsem spremenilo. Sprejel je izziv, ki mu kot enemu od redkih tujcev omogoča kaljenje v tej alpski državi.
Le redkokateri tujec dobi priložnost za hokejsko rast v Švici, kjer stavijo predvsem na domače hokejiste. Švicarska hokejska zveza je namreč sprejela odločitev, da ima lahko vsaka mladinska klubska selekcija le po dva tuja hokejista. In v klubu Rapperswil-Jona Lakers eno mesto, namenjeno tujcem, pripada slovenskemu napadalcu Lenartu Markunu.
Oče, stric, Jeseničani in navijači
"Krivca" za Lenartovo ljubezen do hokeja sta oče in stric, s katerima je nadobudni fantič vselej rad obiskoval tekme Jesenic. Ko se je danes 14-letni oklepnik šele odločal, kateri šport bi vpisal v urnik, so železarji žareli v vsem svojem žaru, piko na i k ljubezni pa so po besedah Gorenjca dodali še navijači, ki so vedno znali pripraviti odlično vzdušje.
Vse to je fanta iz Trstenika pritegnilo, da je v prvem razredu, ko se je v Kranju ravno odprla hokejska dvorana, odločil za najhitrejši ekipni šport. Kranjski hokejski šoli in orlom iz Triglava je bil zvest vse do letošnje sezone, ko ga je življenje odpeljalo v hokejsko Švico.
Klic in ponudba, ki ji težko rečeš ne
Lenart je stalni član mlajših reprezentančnih selekcij. Morda so ga opazili prav na eni od reprezentančnih akcij.
"Poklicali so me odgovorni iz kluba Rapperswil, ki je blizu Züricha, nas povabili na razgovor in sina na preizkus. Po preizkusu so nam rekli, da imajo mesto zanj, da lahko pride igrat za njih, in ponudili izjemno razdelan celovit komplet. Ta je vključeval vse od družine, pri kateri bi Lenart živel, selitve, šole, do igranja v klubu. Skoraj nismo mogli reči ne. A zadnja odločitev je bila sinova. Sam je moral povedati, ali je pripravljen narediti ta korak ali ne," nam je oče Martin povedal, kako se je sploh zgodilo srečanje s Švico.
Čeprav je vedno govoril, da sin pred končano osnovno šolo ne bo šel v tujino, je po tihoma vedel, da bo devetošolec, ki je imel na mizi tudi ponudbo iz Češke, sprejel izziv: "Dobro ga poznamo in vemo, kako zelo ljubi hokej in kako trdno je prepričan o svoji hokejski zgodbi, ki jo bo lahko nadgradil le v tujini."
Kdo vam je uredil Švico?
Kje so Švicarji izvedeli za Lenarta, ki je pomemben člen nižjih reprezentančnih selekcij, tako njemu kot očetu ni povsem jasno.
Menita, da so jim njegove igre padle v oči na turnirju Rookie Cup v Salzburgu ali na reprezentančnem turnirju na Češkem, saj Markunovi, kot pravijo, hokejskih poznanstev nimajo: "Naša družina ni iz hokejskih krogov oziroma ljudi iz teh krogov ne poznamo dobro, da bi nam kdo to uredil prek poznanstev. Veliko ljudi me je vprašalo, kdo nam je 'zrihtal' Švico. Pa nam je pravzaprav ni nihče." Verjetno je oglednikom pomagal tudi pogled na njegovo statistiko lanske sezone, ko je v domačem državnem prvenstvu v selekciji dečkov na 22 tekmah dosegel 103 zadetke. Da, prav ste prebrali, 103.
Strahu ni bilo, se pa težko navadiš.
Lenart pri družini, ki skrbi zanj in še za enega češkega hokejista, živi od začetka avgusta. "Prva dva tedna je bilo kar težko, saj prideš v povsem novo okolje in ljudi ne poznaš. Sicer so bili vsi prijazni in so mi radi pomagali, a je bilo vse novo. Strahu pred odhodom nisem imel. Morda me je malo stisnilo prvi teden, ko smo bili na nekem predelu, kjer nismo imeli telefona. Takrat se zaveš, da si sam in da ni tvojih bližnjih. A zdaj je vedno bolje. Tudi družina, pri kateri živim, rada pomaga," o življenju v tujini pravi mladi up, oče pa dodaja: "Zelo težko se navadiš, da sina ni ob tebi. Se pa slišimo vsak dan prek Skypa ali Vibra, stik je zelo močan. Pa tudi družino, pri kateri živi, smo spoznali in smo z njo v stalnem stiku. Po svoje smo dve družini združili (smeh, op. a.)."
Hiter tempo
Lenartov urnik je zelo pester. Dva hokejska treninga na dan, šola, ki je ob nekaterih dneh tako dopoldne kot popoldne in v kateri se uči tudi kuhati, individualne ure nemščine – odkrito je priznal, da nemško ne zna, tako da ima zdaj štirikrat na teden po dve do tri ure nemščine, ta mu gre iz dneva v dan bolje – in tekme zapolnjujejo mladeničev vsakdan.
"Hotel sem se čim prej vživeti. zdaj smo res že prava klapa."
Na začetku so se ga kar malce bali
Članska ekipa Rapperswil-Jona Lakers je lani iz najkakovostnejše lige izpadla v drugo ligo, mlajše selekcije pa so vse del elite. Trenutno igra za dve selekciji. Njegova primarna je tista do 15 let. A ker se je češki hokejist iz selekcije do 17 let poškodoval, je zadnje tekme igral tudi za U17, kjer ga je švicarski trener hrvaških korenin Vjieran Ivankovic postavil kar v prvi napad. Pravi, da mu oba trenerja (U15 - Christian Rüegg in U17) zelo pomagata in se zavzemata za njegov razvoj.
Tudi s soigralci se dobro razumejo. Je bilo pa zanimivo prve dni, ko se jim je pridružil. "Prvi teden so me soigralci samo gledali. Morda so se me celo malo bali, saj imajo res malo tujcev, ki pa jih zelo spoštujejo. Ko pride tujec, mislijo, da mora biti res dober, da je prišel k njim. Tako je bilo tudi v mojem primeru. A jaz nisem hotel biti nekaj posebnega, hotel sem se čim hitreje vživeti in zdaj smo res že prava klapa," se je anekdote spomnil naš sogovornik, ki smo ga zmotili med popoldansko urico za počitek.
Pošteni, lahko tudi ostri …
"Vedno so pripravljeni pomagati. Zdijo se mi pošteni, znajo pa biti na trenutke zelo ostri, a te s tem ne želijo užaliti. So zelo točni in želijo, da se čim prej vključiš v njihovo kulturo," o Švicarjih pravi Lenart in na vprašanje, kaj ob družini in prijateljih najbolj pogreša, kot iz topa ustreli: "Slovensko hrano." Pa ne, ker švicarska ne bi bila dobra, ampak ker je "slovenska taka prava domača".
Saj poznate sanje vsakega hokejista, a …
Njegov vzornik je Kanadčan Claude Giroux.
"Prvi cilj je ta, da najprej čim bolje igram v švicarskih mlajših selekcijah, da se bojujem in pridem do čim boljšega mesta. Drugi cilj je, da poskušam kot član zaigrati v najboljši švicarski ligi (v tej je za klub Ambri-Piotta zaigral Ivo Jan, op.a .). Če bi mi šlo pa res tako dobro, seveda tudi Švedska in Amerika. Sanje vsakega hokejista so, da bi zaigral v ligi NHL," si napredka brez prehitevanja želi Lenart, ki v prostem času rad obišče tekmo članskega moštva.
Zaveda se, da skok v ligo, v kateri za Philadelphia Flyers igra njegov vzornik Kanadčan Claude Giroux, uspe le redkim. Kdo ve, morda pa bomo čez nekaj let v njej spremljali še enega odločnega Gorenjca.
