Cerkev: samomor nasprotuje prepričanju, da je življenje božji dar

"Samomor je dejanje, ki nasprotuje verskemu prepričanju, da je življenje božji dar in da je bog edini gospodar življenja. Vsak človek je odgovoren za svoje življenje. S tem, ko si nekdo namenoma vzame življenje, nasprotuje ljubezni do sebe, ljubezni do bližnjih in ljubezni do boga," o pogledu Cerkve na samomor pojasnjujejo v tiskovnem uradu Slovenske škofovske konference. Kot so zapisali, težke razmere, kot so psihične motnje, družbene okoliščine, osebne stiske, zmanjšujejo osebno odgovornost posameznika, a tudi "usoda samomorilcev je v božjih rokah".

Na blagoslovljeni zemlji šele v šestdesetih letih prejšnjega stoletja To, da so bili ljudje, ki so storili samomor, nezaželeni na posvečenih pokopališčih, se je dokončno spremenilo po drugem vatikanskem zboru. "Tiste, ki so storili samomor, so na blagoslovljeni zemlji začeli pokopavati med letoma 1962 in 1965," so zapisali. Od takrat zanje tudi molijo.

"Če svojci ob smrti osebe, ki si je nasilno vzela življenje, izrazijo željo po cerkvenem pogrebu, jim ustrežemo. Zanje se tudi darujejo maše in molitve. Na tem področju ni diskriminacije," so še zapisali. "Kristjani zaupamo v božje usmiljenje in dobroto, ki more rešiti vsakega človeka. Cerkev zato tudi kot skupnost verujočih ne obupa nad nikomer in moli tudi za tiste, ki so si vzeli življenje," pravijo v uradu.