S kraškimi kmeti tudi o denarju države, ki ga ni

Kontrole na Krasuso namreč kmetom izrezovale različne površine travnikov, z obrazložitvijo, da so preveč zaraščeni, da bi bili upravičeni do denarja. Kot je povedal predsednika sosveta za kmetijstvo Primorske Srečko Prijatelj, so skušali najti odgovor, zakaj kraškim kmetom država ne izplača denarja, ki bi jim ga morala. Plačila imajo namreč blokirana zaradi zapletov, ki segajo še v leto 2007, ko so jim kontrolorji iz prijavljenih površin izrezali različno velike kose, ki niso ustrezali definiciji travnika, saj so bili preveč zaraščeni. Kmetje so sicer zadovoljni z novim ukrepom ohranjanja ekstenzivnih kraških pašnikov, za katere bodo lahko uveljavljali plačila za površine, ki so delno poraščene z grmičevjem in drevjem. Doslej to ni bilo mogoče, saj je država upoštevala le povsem "gladke" travniške površine.

Tudi o volkovih, za izredni odstrel izven lovne sezone

Po srečanju z ministrom Milanom Pogačnikom v Sežani pa naj bi bila bliže tudi rešitev starih grehov. Kot je povedal Prijatelj, je kmetom minister obljubil, da bodo še enkrat pregledali stare primere (teh je približno 40) in območja, ki so jih kontrolorji izločili. Z razrešitvijo starih odločb pa naj bi sprostili tudi zadržan denar iz let 2007, 2008 in 2009, ki ga kmetje nujno potrebujejo.

Kraški kmetje so se pogovarjali tudi o volkovih. Menijo, da bi morali tam, kjer prihaja do škode, takoj reagirati in dovoliti izredni odstrel tudi izven lovne sezone. Poleg tega bi moralo ministrstvo za okolje in prostor več storiti za preprečevanje napadov, ne le plačevati škode. Ceneje bi namreč bilo, če bi kmetom pomagali pri aktivni obrambi, meni Prijatelj. Ministrstvo bi lahko pomagalo pri nakupu dvojnih ograj, lovilnih obor in kastraciji ujetih volkov, predlaga.