Težko vprašanje se je poslušalcu porodilo ob zaužitju skupine Placebo na trati Ville Manin: gre za rock terapijo ali res zgolj - kot pravijo kritiki - za zvočni placebo?
Ob predirljivem, bodisi "ljubimte" bodisi "sovražimte" čustva vzbujajočem vokalu Briana Molka se koža v vsakem primeru naježi. In ježila se je tudi minuli petek v Codroipu pri Vidmu, na trati osupljivega kompleksa vile Manin, kjer je resda bilo pričakovati več kot (uradno preštetih) 5 tisoč parov ušes, a še bistveno bolj samoumevno je bilo pričakovanje temačnosti, črnine, mraka, ki ga marsikdo enači z britanskimi alternativnimi rokerji. A kaj ko se fantje bojujejo za sonce!? Battle For The Sun (Bitka za sonce), njihova zadnja plošča, kuka iz somraka. Z njo so med drugim sneli okove gigantske založbe Virgin in pogumno zakorakali na samostojno pot, kajpada podkrepljeni z dobičkom od petih uspešnih albumov, prodanih v več kot 10 milijonih izvodih.
Dekleta so oblivale solze
Dekleta v prvih vrstah so solze oblivale že med pričakovanjem trojice Brian Molko, basist Stefan Olsdal in zadnja pridobitev, bobnar Steve Forest. Eterični začetek s prepoznavnim posnetim "a-a, a-aa" napevom iz Speak in Tongues, z morebiti še najbolj naivno optimističnim sporočilom zadnjega albuma ("Lahko zgradimo nov jutri - že danes"), ki ga sicer v nadaljevanju koncerta nismo slišali, pa je napovedoval čustveno razvrvrano glasbeno dogodivščino.
Poslušalstvo težko odmaknilo pogled z Molka
Fantje so na oder prikorakali v zaslepljujoči belini, v spremljavi še treh anonimnih glasbenikov, ki jim je bila odrska hierarhija povsem jasna, tako da si v naslednji uri in pol niso drznili siliti v ospredje. Kdo so ali bolje, kdo je Placebo, je bilo jasno od prve uspešnice Nancy Boy s prve plošče, s katero so udarno in varno začeli koncert ter množico že popeljali v delirij. Predano poslušalstvo je težko odmaknilo pogled z Molka, ki je s svojim prepoznavnim, izčiščenim vokalom poosebljal zasedbo, konec lanskega leta ovenčano tudi z MTV-jevo lento za najboljšo alternativno skupino.
2
