Rak pljuč med najpogostejšimi oblikami raka

Ozaveščenost, prenehanje kajenja, zgodnje odkrivanje bolezni ter celovita oskrba in informiranost bolnikov so ključni v boju proti bolezni, menijo partnerji v akciji Ne zasenči svoje usode.

V Sloveniji letno umre prek 1100 ljudi O tej problematiki so ob mednarodnem mesecu boja proti raku pljuč spregovorili tudi na novinarski konferenci, na kateri so predstavili tudi akcijo ozaveščanja Ne zasenči svoje usode ter knjižico z naslovom Sistemsko zdravljenje pljučnega raka, ki na bolnikom razumljiv in prijazen način predstavlja zdravljenje pljučnega raka.

V Sloveniji letno za rakom pljuč zboli več kot 1200 ljudi, prek 1100 jih letno zaradi te bolezni umre. Zadnjih pet let rak pljuč med moškimi ne narašča več, pri ženskah pa je še vedno v strmem porastu. Pri velikem deležu bolnikov je rak pljuč posledica kajenja, zbolevajo pa tudi nekadilci, navajajo.

Prvi znaki bolezni so neznačilni Tveganje je odvisno od števila pokajenih cigaret, z leti trajanja kajenja narašča in je večje pri kadilcih, ki so pričeli kaditi že v rani mladosti. S primerno ozaveščenostjo in prenehanjem kajenja lahko obolevnost za pljučnim rakom precej zmanjšamo.

Tumorji pljuč v začetnem stadiju običajno ne povzročajo težav, prvi znaki bolezni so neznačilni in zelo raznoliki in bolniki velikokrat pridejo k zdravniku šele, ko je bolezen že napredovala. Zaradi neznačilnih znakov običajno odkrijemo bolezen v napredovali fazi.

Prav zato bi morali biti predvsem kadilci, ljudje, ki se z rakotvorni snovmi srečujejo v delovnem in bivalnem okolju in tisti, ki so rakom pljuč dedno obremenjeni, na zgodnje znake bolezni toliko bolj pozorni in se pravočasno pogovoriti s svojim zdravnikom, opozarjajo.

Bolniki večino časa med zdravljenjem preživijo doma Pri večini bolnikov se načini zdravljenja prepletajo, od kirurgije, obsevanja, zdravljenja s kemoterapevtiki in tudi z novimi tarčnimi zdravili. Zaradi prijaznejših shem zdravljenja, ki omogočajo bolnikom, da večino časa med zdravljenjem preživijo doma, je pomembno, da so bolniki opozorjeni na možne zaplete zdravljenja.

Samo Pitamic iz civilne pobude Na-Vdih je predstavil raziskavo v izvedbi svetovnega združenja za boj proti raku pljuč, v kateri je sodelovalo tudi 1000 naključno izbranih Slovencev in ki je pokazala, da smo tudi na tem področju v Sloveniji manj strpni od večine prebivalstva sodelujočih držav.