Raje jem suhe žemlje, kot da bi se prodal

Na kmetiji Macerlovih na Ravenskem vrhu nad Zagorjem so naju s fotografom v mrzlem, a sončnem (kar je pozimi tu redko) decembrskem dopoldnevu najprej pozdravile domače živali, med njimi več kot sto ovc. Uroš Macerl, prvi obraz Eko kroga in boja proti onesnaževanju tovarne Lafarge Cement, naju je sprejel med nekaj dni starimi jagenjčki. Človek komaj verjame, da se pod tako zadovoljnim obrazom skriva borbeni duh, zaradi katerega danes Zasavci lahko upajo, da bodo še kdaj živeli v zdravem (ali vsaj bolj zdravem) okolju. Dejstvo, da gre za zaprto dolino, kjer sta v hladnejših mesecih inverzija in zastajanje zraka vsakodnevni pojav, jasno pove, da tam tovarne, ki v zrak puhajo strupe, nimajo kaj iskati. A moč denarja zna obiti marsikatero dejstvo … Kot v posmeh na tovarni Lafarge visi velik pano, ki ga krasita slika regratove lučke v vetru in napis: Gradimo partnerstvo z okoljem.

Kakšno je danes stanje zraka v Zasavju?

Da je zelo slabo, sem hotel dokazati z izvedenci hidrometeorologije, pa so mi na Arsu odgovorili, da imajo znotraj svoje hiše najboljše strokovnjake. Situacijo si lahko predstavljamo kot dve garaži – v eno damo trabanta, v drugega pa sodoben avto z manj izpusti. Ko ju prižgemo in gremo v garažo s trabantom, nas bo hitro pobralo, pri novem avtomobilu pa prav tako, le malo dlje bo trajalo. V vsakem primeru bi umrli, ker smo zaprti kot v loncu. Podobno je tukaj – mi živimo praktično v višini dimnika, ker smo toliko višje od tovarne, in čeprav je manj izpustov, so nevarni.

Zakaj so na Arsu zavrnili vključitev strokovnjakov?

Vse zdravstvene raziskave kažejo, da je umrljivost in obolevnost Zasavčanov bistveno večja kot drugje po Sloveniji. Da ob inverzijski in neprevetreni dolini, sobivanju več tovarn, manjši odpornosti ljudi in samočistilni sposobnosti narave niso vključili medicine oziroma so celo zavrgli že vse narejene študije, pomeni, da so šli z glavo skozi zid. Moje očitke so zavrgli z obrazložitvijo, da imajo znotraj Arsa dovolj svojih znanj. Ugovarjal sem z dejstvom, da nimajo zaposlenega niti enega zdravnika. Odgovor je bil, da lahko strokovnjake, ki niso zaposleni, poiščejo drugje. S tem ni nič narobe, ampak ko sem jim pisal, naj mi pošljejo dokument z ugotovitvami tega zunanjega strokovnjaka, z njihove strani ni bilo več odgovora.

Katere snovi je Lafarge spuščal v zrak?

Pred odžvepljevalno napravo sta bila najhujši problem žveplo in prah, verjetno pa še kaj drugega, a o tem še nismo bili poučeni. Zdaj je največja težava skupni organski ogljik (TOC). Sežigalnica ima sicer omejitev deset enot, država pa je Lafargeu dovolila kar 200 enot!

Kako gledate na rezultate revizije?

Kot bi bili v začaranem krogu – naredila sta jo Arso in ministrstvo za okolje brez vključitve civilnih gibanj, kar je isto kot bi obdolženec v sodni dvorani sodil samemu sebi, vsi prizadeti pa bi bili z dokazi vred poslani iz dvorane. To je popolna neumnost in poniževanje ljudi.

Na zadnjem srečanju pri premierju Pahorju ste le dosegli, da bodo izvedli presojo vplivov na okolje in vključili strokovnjake.

Oni nam sicer ponujajo, da sami izberemo, ampak v Eko krogu vemo, da bo tega izbranca država poklicala k sebi in mu dala jasno vedeti, da ga bo plačala ona, ne Eko krog. Naš zahtevek pa je bil, da se Lafargeu pred ponovim kurjenjem odpadkov odvzame dovoljenje za sežig in naredi revizija okoljevarstvenega dovoljenja. Mi zagovarjamo, da je bil cel postopek pridobivanja dovoljenja speljan po napačni poti. Naša druga zahteva pa je, da naredijo revizijo vsebine dovoljenja, pri čemer želimo vključiti strokovnjake medicine, hidrometeorologije in okolja. Zdaj tovarna do februarja ne bo sežigala.

Kaj nameravate delati v tem času?

Vložili bomo vse napore v to, da se bodo dogovori začeli čim prej uresničevati. Še vedno nas moti, da bi pristali na meritve od časa, ko je Lafarge že sežigal odpadke in imel dovoljenje. To pomeni, da so mu posredno priznali legimiteto. Zato zahtevamo, da se začne na točki nič – ko je proizvajal s premogom ali mazutom, brez odpadkov in v to vključimo strokovnjake. To potem ne bi bila več revizija samemu sebi.

Poleg tega smo se na sestanku pri Pahorju dogovorili tudi, da bodo naredili poročilo o vplivih na okolje, ker ga po zakonu prej niso bili dolžni izvesti, saj je šlo za staro napravo z drugačnimi predpisi. Toda staro so močno preuredili, zamenjali gorivo, povečali kapacitete, začeli sežigati odpadke, torej gre za novo napravo, ampak Arso je celoten postopek speljal kot da gre za staro napravo.

Poleg tega je poročilo treba narediti, preden se napravo zažene. Poglejte vetrne elektrarne – naredili so presojo vplivov na okolje in vetrnice še zdaj ne stojijo, pri nas pa zažgemo sto ton odpadkov in nimamo narejenega poročila. To je popolna norost!

Na Arsu so vam očitali, da ne ločite med cementarno in sežigalnico.

Na to sem jim odgovoril, da je za tukajšnje prebivalce to vseeno – zanje se lahko imenuje cementarna, Lafarge ali pa slaščičarna, pa bo to še vedno sežigalnica odpadkov. Ko mi bodo znali razložiti, zakaj za naše ljudi 200 enot TOC ni strupenih, bom razumel razliko.

Poleg tega je država Lafargeu dala dovoljenje za sežiganje 16 vrst industrijskih odpadkov, od katerih jih je devet označenih kot nevarnih. Nedolgo nazaj so zatrjevali, da gre za slovenske odpadke. Pa kdo nas ima za norca?! Že v njihovem dovoljenju piše, da gre lahko za odpadke iz vse Evrope in držav tretjega sveta. Vsak dan smo lahko videli tovornjake z avstrijskimi ali madžarskimi registracijami. Na to odgovarjajo, da gre za slovenske odpadke, ki jih vozijo v tujino, jih tam predelajo in pripeljejo nazaj k nam.

Sto revizij lahko naredijo, pa ne bodo prepričali Zasavčana, ki dnevno doživlja zastrupljanje, da je to dobro. Tudi če bo moja tožba na upravnem sodišču padla, ne bo drugače. Le dokazalo se bo, kako daleč posega država v sodstvo. Ne verjamem več v nobeno pravico na sodniji, saj že od leta 1991 tožimo, ker imamo popolnoma uničen gozd in sadno drevje, pa ne uspemo dokazati, da Lafarge povzroča ekološko katastrofo.

Kako je bilo v času prvih organiziranih pritožb s podporo župana?

Občino je takrat vodil Bogdan Barovič, ki je bil na strani Lafargea. Proti njemu že teče predkazenski postopek, saj je znano, da se je z njimi v zameno za kritje pred javnostjo dogovarjal za izplačilo milijona evrov. Odgovorili so mu, da se mu zahvaljujejo za njegov osebni angažma pri pridobivanju dovoljenja in da mu bodo denar nakazali, ko bodo opravili z mano. Tako so dobesedno kupili občino Trbovlje.

Ste videli te dokumente o dogovarjanju?

Videl sem enega od njih. Veliko pove tudi to, da smo s temi pismi Baroviča zelo hitro utišali in potem tudi ni več kandidiral za župana. Tudi za zdajšnjega župana vemo, da je njegovo volilno kampanjo finančno podprl Lafarge, da v njem dela mož podžupanje, da je eden od županovih tesnih sodelavcev eden od nekdanjih direktorjev tovarne … Ozadje je torej dovolj znano, ampak mi bomo šli v kratkem k njemu in bomo videli, koliko bo imel zdrave pameti in moči, da se jim upre.

Ste se kdaj za pomoč obrnili na katero od političnih strank?

Mi se borimo izključno nepolitično. Nam je do tega, da uresničimo svoj cilj, to je zdravo okolje. Če nas kdo podpira pri ideji, je dobrodošel, nikoli pa ne bomo na neki politični listi. V občini Zagorje nas podpira ves občinski svet razen Zaresa, ki je tudi najbolj vpleten v sežigalniško afero. Janez Kopač je bil namreč prvi, ki je dal Lafargu dovoljenje …

S čim financirate aktivno delovanje Eko kroga?

S prostovoljnim delom in donacijami. Pri tem mi velikokrat očitajo, da delam za denar. To je popolna neumnost! Že tisočkrat bi me lahko kupili, če bi se želel prodati. Iz Lafargea so bili tudi pri meni in mi ponujali rento, samo da bi nehal. Povedal sem jim, da tega denarja nimajo – raje jem suhe žemlje, kot da bi se prodal! Na tej kmetiji so bili že moji stari starši in bodo tudi moji otroci. Če bi vzel denar, bi plačal za to, da mi zastrupljajo lastne otroke. Tega, kar delajo ljudem v Zasavju, ne morejo plačati z nobenim denarjem.

Kaj ste hoteli dokazati z nedavno akcijo, ko ste z vožnjo 25 kilometrov na uro v ljubljanskem krožišču povzročili prometni zastoj?

Pokazali smo na farso, ko je Lafarge rekel, da delujejo znotraj mejnih vrednosti. Mi pa smo rekli – lahko gremo v Ljubljano in znotraj mejnih vrednosti dovoljene najnižje hitrosti v krožiščih povzročimo popoln prometni zamašek. Noben zakon ne pravi, kdaj moraš zapeljati iz krožišča. Če smo tako nori, da sprejmemo, da so te revizije o Lafargeu dobre, potem smo lahko tudi tako nori, da se v krožišču izgubimo! Z vsem tem politika kaže, koliko gnilega je v njej in kako daleč si upajo iti v ignoranci in poniževanju ljudi.