Za ekonomista Jožeta Mencingerja so bonitetne ocene povsem brez pomena, ampak svet jim žal verjame, imajo pa takšne ocene lahko tudi slabe posledice.
Bonitetna agencija Moody′s je znižala bonitetno oceno slovenskim bankam NLB, NKBM in Abanki Vipa. Finančni minister odgovarja, da ocenjevalci pričakujejo nadaljnje poslabšanje makroekonomskih razmer v gospodarstvih, v katerih naši banki delujeta, vendar pa so trendi ravno obratni. Rešitve so namreč na obzorju tudi v duhu reševanja "tajkunske" krize, saj NLB prodaja del Mercatorja, prodajajo pa tudi Drogo Kolinsko. Vse skupaj naj bi imelo s finančnega vidika tudi plus za državo, banke pa bodo razgradile tudi del svojih rezervacij zaradi tajkunskih posojil, kar vedo pri bonitetni hiši.
"Razmere pri nas so daleč od idealnih"
Moody′s je znižal bonitetno oceno treh slovenskih bank: po vseh treh merilih za dolgoročno in kratkoročno tveganje ter za finančno moč. Zaskrbljujoča naj bi bila še posebej napoved za prihodnje gibanje bonitetnih ocen za naši največji banki. Agencija je NLB znižala dolgoročno posojilno oceno z A1 na A3, kratkoročno s P1 na P2, NKBM pa je dolgoročna ocena padla z A2 na Baa1, kratkoročna pa s P1 na P2. Slabši oceni sta posledica slabšega finančnega in skromnejšega kapitalskega položaja banke, menijo v največji slovenski banki NLB. V NKBM pa opozarjajo, da je nižja ocena rezultat na splošno neugodnih finančnih in gospodarskih razmer, v katerih se je znašla naša država. V ekonomskih krogih menijo, da je poslabšanje ocen pričakovano in realno. "Razmere pri nas so daleč od idealnih, slovensko gospodarstvo in z njim tudi banke še niso izplavale iz težav, ki sta jih prinesli recesija in gospodarska kriza," menijo ekonomisti.
Igor Masten z ljubljanske Ekonomske fakultete poudarja, da je ocena Moody′s pričakovana, saj omenjeni banki še poslujeta v zaostrenih gospodarskih in finančnih razmerah in se dinamika slabšanja bančnih portfeljev še ni zaustavila. Hkrati naša banka v procesu rekapitalizacije dosega neke rezultate, ki so jih že dosegle nekatere tuje banke. Oceni omenjene bonitetne agencije bosta nedvomno vplivali na višino "pribitkov", po katerih naši banki pridobivata finančne vire na mednarodnem finančnem trgu. Naš bančni sistem pa je od tega še vedno zelo odvisen. Razumljivo pa se bodo višji stroški pridobivanja finančnih virov v tujini prenesli tudi na pleča posojilojemalcev pri nas. Skratka dražja bodo tudi posojila pri nas. Seveda ta ne bodo dražja samo zaradi slabših bonitetnih ocen omenjenih slovenskih bank, ampak tudi zaradi zvišanja obrestnih mer za posojila. Obrestne mere za posojila na mednarodnem trgu so ta hip rekordno nizke in se bodo prej ali slej povišale. Oba dejavnika bosta pripomogla k podražitvi posojil v Sloveniji, ker zdaj so posojila pri nas relativno poceni. Da bi takšne razmere še dolgo trajale, ni prav verjetno.
Jože Mencinger ne verjame v te bonitetne ocene
Jože Mencinger z Ekonomskega inštitutu na ljubljanski Pravni fakulteti ne verjame v te bonitetne ocene, ki pa sicer lahko imajo slabe posledice. "Najprej naj pri Moody′su ali kateri drugi bonitetni hiši raje povedo, kakšne so bile bonitetne ocene tistih velikih bank, ki so propadle v začetku aktualne recesije in globalne krize, recimo ameriške Lehman Brothers, ko so bonitetne agencije dale tej in drugim velikim bankam nekakšne A-plus ocene, na koncu pa se je zgodilo, kar se je. Te ocene so popolnoma brez pomena, žal pa jih svet preveč resno jemlje." Glede podražitve posojil v Sloveniji Mencinger trdi, da so obrestne mere za posojila pri nas bolj ali manj enake kot v drugih državah Evropske unije. Obrestne mere so zelo nizke! Evropska unija oziroma Evropska centralna banka namreč poskuša z nizkimi obrestnimi merami oživljati precej obubožano gospodarstvo, ampak pri tem je neuspešna. Ljudje namreč ne investiramo oziroma tisti, ki želijo, morajo najprej videti neko povpraševanje po proizvodu. V nasprotnem primeru bodo investitorji pri še nižji obrestni meri za posojila še manj investirali, meni ekonomist Jože Mencinger.
2
