Povračilo za krizo in priprave na novo

Predlog zakona ima tri dele: želi se spopasti s problemom prevelikih finančnih institucij, uvesti agencijo, ki bi varovala potrošnike pred najemom kredita, ki ga ne bi mogli odplačati in spremeniti način trgovanja z izvedenimi finančnimi instrumenti. Obama: Ne boste več plačevali napak Wall streeta Zakon bo začel veljati, ko ga bo podpisal ameriški predsednik Barack Obama, kar se bo zgodilo v naslednjih tednih. Obama je dejal, da Američani ne bodo nikoli več plačevali za napake Wall streeta. "Temu zakonu so od vsega začetka finančniki močno nasprotovali," je povedal. "Ko ga niso mogli ubiti, so ga poskusili razvodeniti z raznimi zakonskimi luknjami. Lahko rečemo, da jim to ni uspelo," je bil vesel Obama.

Republikanci so po začetnem nasprotovanju umaknil zadrške in niso glasovali proti, nekateri pa so celo glasovali za. Niso si ne mogli privoščiti, da bi bili videti kot podporniki Wall Streeta, ki ga večina Američanov krivi za finančno krizo. Zakon so že med sprejemanjem začele posnemati tudi druge države in mednarodne finančne institucije.

Povračilo za povzročitev krize Zakon uvaja “Financial Crisis Responsibility Fee” (stroški odgovornosti za finančno krizo), s katerim želi povrniti nekaj denarja, ki so ga davkoplačevalci dali finančnim institucijam , ki so prevelike, da bi jih med krizo pustili, da propadejo. Vsaj deset let bodo od okoli 50 bank in zavarovalnic z premoženjem nad 50-imi milijardami dolarjev pobirali 0,15 odstotka razpoložljivih obveznosti (vse premoženje brez kapitala in depozitov). Podobno dajatev za ves svet predlaga IMF.

Agencija za finančno varstvo potošnikov To bo bolj prizadelo investicijske banke, ki imajo manj depozitov kot komercialne. Več bi torej plačale finančne institucije, ki poslujejo bolj tvegano. Zanka je v tem, da bodo stroške na koncu verjetno plačali uporabniki storitev.

Nova agencija za (finančno) varstvo potrošnikov se bo trudila, da finančniki ne bi državljanom prodajali posojil, ki jih ne bi mogli odplačati, ali posojil s skritimi stroški. Amerika že ima podobno agencijo, a se ta ukvarja z bankami veliko bolj kot z drugimi trgovci s finančnimi instrumenti.

Najbolj se je zatikalo pri vprašanju sprememb trgovanja z izvedenimi finančnimi instrumenti (derivatives). Zakon bo na primer zahteval spoštovanje poslovnih pogodb, ki se jih je doslej lahko prekinilo.

Strogo nad izvedene finančne instrumente Najbolj pa so fančniki in rapublikanski senatorij nasprotovali določbi, ki bankam prepoveduje trgovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti in jih tako prisilil, da ta del poslovanja prenesejo na ločene nebančne družbe. Morgan Stanley, ena večjih ameriških bank, to že posluje na tak način.

Trgovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti je ena njihovih najbolj dobičkonosnih dejavnosti, zato so banke nezadovoljne. Za vse – razen za Morgan Stanley – se bodo stroški poslovanja zelo povečali. Zaskrbljeni so tudi regulatorji finančnih trgov, saj je možno, da se bo trgovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti preselilo na off-shore trge, kjer nimajo nadzora.