Srdjan Cvjetović

Petek,
19. 3. 2010,
14.03

Osveženo pred

8 let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Petek, 19. 3. 2010, 14.03

8 let

Poldrugi evropski milijon za slovenske planinske koče

Srdjan Cvjetović

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 2
Ministrstvo za gospodarstvo je objavilo razpis za pridobitev evropskih sredstev za obnovo in posodobitev slovenskih planinskih postojank.

Razpis za 1,5 milijona evrov nepovratnih sredstev, pri čemer se iz Evropskega sklada za regionalni razvoj zagotovi 85 odstotkov, je namenjen obnovam in posodobitvam planinskih postojank, tako prostorov za nastanitev kot tudi gostinskih prostorov, ter njihovi ekološki prenovi, je pojasnil mag. Marjan Hribar, generalni direktor Direktorata za turizem pri Ministrstvu za gospodarstvo. "Cilj je dvigniti kakovost ponudbe samih planinskih postojank in s tem povečali konkurenčnost slovenskega turizma na tem sicer specifičnem delu ponudbe, na katerega smo v Sloveniji ponosni," je dodal. Za dobro tretjino bo treba zagotoviti lastna sredstva Na razpis se lahko prijavi vseh 174 postojank, ki so vpisane v register Planinske zveze Slovenije. Za posamezen projekt se lahko dodeli največ 100.000 evrov, višina sofinanciranja je največ 65-odstotna. Najnižja vrednost prijavljenih upravičenih stroškov je 30.000 evrov brez DDV-ja. Projekti naj bi se zaključili do 15. oktobra 2011, rok za oddajo vlog pa je 19. april, saj bo prvo odpiranje vlog že dva dni pozneje. Danes uradno objavljeni razpis je nekoliko drugačen, kot so bili dosedanji na Ministrstvu za gospodarstvo, je opozoril Hribar, saj so predhodni razpisi bili namenjeni gospodarskim družbam. V pričakovanju nove evropske turistične politike

"Računam, da se bodo sredstva v celoti črpala," pričakuje minister za gospodarstvo dr. Matej Lahovnik, ki je obenem izpostavil aktualno evropsko usmeritev v turizem: "Špansko predsedstvo EU je turizem postavilo v samo središče svojega delovanja in si je kot enega ključnih ciljev zadalo sprejetje nove evropske turistične politike." Težišča te politike bodo po ministrovih besedah na podaljšanju visoke sezone s ciljem boljšega izkoristka turističnih kapacitet in manjšanja stroškov, višanje ustvarjalnosti turistične ponudbe in trajnostni razvoj turizma.

Turizem je pomemben ne le v Španiji, temveč v celi Evropski uniji: leta 2008 je 54 odstotkov prebivalstva EU, starejšega od 15 let, vsaj enkrat vsaj za 4 dni odšlo na pot. Evropska unija je tudi prva svetovna turistična destinacija s 380 milijoni prihodov letno, kar je 42 odstotkov vseh prihodov v svetovnem turizmu, je s podatki postregel gospodarski minister.

Prva seja vlade, izključno namenjena turizmu, bo morda v Lipici Lahovnik je poudaril tudi prizadevanja slovenske vlade za razvoj turizma. "Intenzivno potekajo priprave na sejo vlade, ki bo prvič v celoti namenjena turizmu," je spomnil in dodal, da bo ta seja predvidoma sredi maja. Kot možno prizorišče se omenja Lipica: "Tam je veliko odprtih vprašanj in je to priložnost in način za odgovor na vprašanja razvoja te destinacije," je utemeljil Lahovnik.

Slaba desetina alpskih postojank je v Sloveniji

"Dolgo smo čakali na ta razpis, ki bo slovenskemu planinstvu dobra pomoč, saj planinski objekti sami sebe ne morejo vzdrževati," je pritrdil mag. Franci Ekar, predsednik Planinske zveze Slovenije. "Slovenija je ena od osmih alpskih držav in pri nas je 9 odstotkov vseh alpskih postojank, kar je izjemna vrednost in potencial za Slovenijo in njen turizem".

Ekološko dovršeno in dopadljivo "Smo pa tudi na izjemno občutljivem naravovarstvenem območju in zato želimo v naši politiki doseči ekološko dovršene in energetsko varčne objekte tako v sredogorju kot tudi v visokogorju," je dejal Ekar, ki vidi energijo kot "pošasten strošek in pošasten problem" tudi v visokogorju. Hkrati še opozarja, da je v planinskih kočah treba paziti tudi na varčno porabo pitne vode in uporabo ekološko sprejemljivih čistil in drugih snovi. "Zlasti v teh zadnjih virih pitne vode je treba paziti, da ne bi bili razsipni." S celovito prenovo planinskih objektov pričakuje, da bodo ti postali ne le ekološko dovršeni, temveč tudi dopadljivi in bolj funkcionalni.

Tudi sredogorje ima svoj čar in pomen V razpisu objavljena merila dajejo nekaj več točk visokogorju, a Ekar opozarja, da ne smemo pozabiti niti na Gorjance, Pohorje in druga srednjegorska območja. V Sloveniji imamo 8400 kilometrov planinskih poti, slovensko visokogorje letno obišče poldrugi milijon ljudi, sredogorje pa še enkrat toliko. Njegova ocena je, da je med petino in četrtino obiskovalcev naših gora iz tujine.