Podlesnik še verjame v rešitev Mure

O stečaju Podlesnik še vedno noče govoriti, dokler ne poskusi vseh drugih možnosti. "Kot sem že večkrat povedal, bomo najprej šli v postopke, ki nam jih zakon nalaga glede matične družbe Mura, potem pa bomo videli, kako se bo to odrazilo na hčerah," je povedal Podlesnik v izjavi za medije v Murski Soboti. Denarja iz Ljubljane ne pričakujejo Podlesnik je izjavo za medije dal potem, ko je zaradi odhoda na srečanje z ministrom za delo Ivanom Svetlikom v Ljubljano preklical napovedano novinarsko konferenco. Podlesnik ne pričakuje, da se bo iz Ljubljane vrnil z denarjem, temveč da bo dobil odgovor, kaj je še mogoče storiti pri reševanju murskosoboškega podjetja.

Ponedeljkov sestanek na Sodu je Podlesnik ocenil pozitivno, čeprav sta, kot je poudaril, obe strani ugotovili, da bi bilo veliko bolje, če bi bil sestanek že pred dvema mesecema, ker bi takrat najbrž prej našli kakšno ugodnejšo rešitev. "Vendar pa so mi navzoči dali besedo, da bodo v okviru možnosti pomagali, in lahko rečem, da se to na nek način že izvaja," pravi Murin prokurist.

Vsak mesec nekaj sto manj zaposlenih V igri za rešitev Mure tako ostaja le še predlog uprave, o katerem glede števila zaposlenih Podlesnik pravi, da so že maja govorili o 1700 ljudeh in napovedali, da jih bo vsak mesec nekaj sto manj; konec junija je bilo to 1400, zdaj je to 1100 oziroma 1000.

"Na Sodu smo odgovorili na vprašanje, kje vidimo možnosti, da se ta denar zbere in iz kakšnih virov. Obljubili so pomoč; če bo temu res tako, bomo videli v prihodnjih dneh," je nadaljeval Podlesnik. Glede proizvodnje pa je potrdil, da bo tekla ta in prihodnji teden, naslednje tedne pa se postopoma ustavljala, nakar se bodo preselili in nadaljevali v zmanjšanem obsegu.

Plače naj bi ta mesec izplačali Sod po Podlesnikovih besedah pomaga pri zagotavljanju sredstev za plače, in sicer v manjšem delu. Kljub temu Podlesnik meni, da bodo uspeli izpolniti obljubo in v septembru izplačati plače. Proizvodnjo pa selijo tja, kjer bo tehnološko bolj zaokrožena in racionalnejša, je povedal.

Delavce iz ljutomerskega obrata bodo preselili v Mursko Soboto, vzporedno pa tečejo pogovori z interesentom, ki bo zaposlil približno 150 delavcev. "Mislim, da je realna možnost, da se bo s 1. januarjem obnovila druga vrsta proizvodnje. Ponudba Švicarjev je bolj resna, kot so bile za celotno podjetje. Gre za podjetje, ki ima več tisoč zaposlenih in dobre poslovne rezultate, ki smo jih preverili in upam trditi, da je realna, seveda pa bodo morala biti izpolnjena njegova pričakovanja v takšni meri, da se bo za zadevo odločil."

V dogovorih s švicarskim vlagateljem so po Podlesnikovih besedah dorekli, kakšno skupino ljudi želi in s kakšnimi kvalifikacijami. Kakšna pa so pričakovanja Švicarjev in kako bodo uresničena s strani države, pa Podlesnik, kot je zatrdil, ne more komentirati.

Svetlik: Ministrstvo pod določenimi pogoji lahko pomaga Muri

S Podlesnikom se je, kot rečeno, srečal minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik, ki je po sestanku povedal, da ministrstvo razpolaga z nekaj programi, s katerimi podjetju pod določenimi pogoji lahko pomagajo. Kot je pojasnil Svetlik, lahko ministrstvo Muri pomaga v primeru, da ta najde ustrezno poslovno rešitev. Ena izmed takih rešitev bi bila po Svetlikovih besedah ohranitev dela podjetja, še primernejša pa bi bila odprodaja dela podjetja oz. ustanovitev nove proizvodne enote. "V tem primeru lahko ministrstvo vstopa s programom preusposabljanja in izobraževanja zaposlenih, ki bi jih tako pripravili za delo na novi tehnologiji in na novih programih," je pojasnil Svetlik.

"Obstaja več možnih različic" Za pomoč delavcem Mure s strani ministrstva tako po besedah Svetlika obstaja več možnih različic. Ena izmed teh naj bi bil obrat, ki deluje v Ljutomeru in se zanj zanima tuj investitor. V tem primeru bi po Svetlikovih besedah šlo za usposabljanje delavcev za delo na drugačnih proizvodnih programih in na drugačni tehnologiji.

"Ker gre tudi za precejšnjo reorganizacijo centralne enote v Murski Soboti, bo preusposabljanje potrebno. Če se bodo odločili za vzpostavitev proizvodnje v določenih obstoječih obratih, bo potrebno preusposabljanje tudi za te proizvodnje. V tem primeru lahko z našimi programi vstopamo in pomagamo temu podjetju," je dejal Svetlik.

Podlesnikovega načrta Svetlik sicer ni želel komentirati Dodal je še, da je o konkretni višini sredstev težko govoriti, dokler ni znano, za kolikšno število delavcev, ki bi jih vključili v programe, gre. V vsakem primeru lahko ministrstvo, tako Svetlik, vstopa z zneskom, ki znaša tri evre na uro usposabljanja delavca v obdobju nekaj mesecev. Teh sredstev ne dobi podjetje, pač pa jih prejemajo delavci na svoje osebne račune. Novega Podlesnikovega načrta za rešitev Mure Svetlik sicer ni želel komentirati. Dejal je le, da mora ministrstvo za delo počakati, da bodo novi poslovni subjekti registrirani in bodo začeli s proizvodnjo, kar je tudi pogoj, da ministrstvo pristopi z omenjenimi programi.

Žerjav poziva vlado k odgovornemu obnašanju do svojega premoženja Medtem pa se je predsednik SLS Radovan Žerjav kritično odzval na ponedeljkove navedbe Soda, da morajo aktivnosti v zvezi z Muro biti storjene s strani uprave. To po njegovem pomeni, da so pripravljeni pustiti svojo lastnino, da propade. "Čas je, da se začne država obnašati odgovorno do svojega lastnega premoženja," je poudaril Žerjav.

Izjave predsednika upravnega odbora Slovenske odškodninske družbe (Sod) Uroša Rotnika in prelaganje pričakovanj direktorja Soda Tomaža Kuntariča na upravo in nadzorni svet Žerjav ocenjuje kot povsem neodgovorno. Po njegovih besedah je čas, da "država potegne resne poteze tako v zvezi s podjetjem Mura kot še z marsikaterim drugim podjetjem v njeni lasti".

Kaj namerava država kot drugi največji lastnik storiti z Muro? Žerjav je spomnil, da je na težave v Muri opozarjal že od januarja in da rešitve za podjetje še vedno ni. Zato se sprašuje, kaj namerava država kot drugi največji lastnik storiti z Muro in ali bo res predlagala najslabšo možno rešitev, torej stečaj.

Žerjav Rotnikovo izjavo ocenjuje kot cinizem najhujše vrste Rotnikovo izjavo, da bo Sod Muri tudi v prihodnje stal ob strani, pa Žerjav ocenjuje kot cinizem najhujše vrste. "Mura ne potrebuje nekoga, ki bi ji stal ob strani, temveč nekoga, ki bo hitro, učinkovito in brez nepotrebnega oklevanja našel dolgoročno rešitev za to podjetje, ki so ga v nastalo situacijo potisnile ne le zaostrene razmere v slovenskem in svetovnem gospodarstvu, pač pa predvsem slabo vodenje družbe v preteklosti," je še poudaril predsednik SLS.