Panika zaradi kač v Pomurju ni potrebna

Vesna Cafuta (Societas herpetologica slovenica – društvo za preučevanje dvoživk in plazilcev) poudarja, da se moramo naučiti sobivanja, kajti na kače lahko naletimo povsod – ob stoječih in tekočih vodah, v gozdu in na gozdnem robu, na travnikih, ob njivah, ob železnici, v kamnolomih itd. Lahko se pojavijo tudi v okolici hiše ali nehote zaidejo vanjo. »Zavedajmo se, da niso prišle z namenom, da bi nam škodovale, temveč iščejo mesta za sončenje, hrano (npr. miši in voluharje na našem vrtu) ali pa skrivališče pred plenilci in slabim vremenom. Verjetnost pojavljanja ob hiši lahko zmanjšamo s tem, da odstranimo morebitna skrivališča (npr. zadelamo luknje na zunanji strani hiše, odstranimo skladovnico drv in kupe gradbenega materiala, desk, vejevja, polivinila in podobno). Vsi ti posegi se nanašajo izključno na ožjo okolico hiše. Pustimo druge življenjske prostore nedotaknjene.

Kač ne smemo ubijati, ker so zaščitene

Kač, ne strupenih in ne nestrupenih, v nobenem primeru ne smemo ubiti, saj so ogrožene in zavarovane. Njihova številčnost zaradi mnogih dejavnikov upada, zato je zmotno mišljenje, da se širijo zaradi zaraščanja kmetijskih zemljišč. Zaraščanje zemljišč z vidika pestrosti živalskih in rastlinskih vrst ni problem, temveč prispevek človeka k ohranjanju narave. Vredno si je zapomniti, da še zdaleč niso vse kače strupene.

V Prekmurju sta namreč najpogostejši kači belouška in smokulja, ki človeku nista nevarni. Od strupenjač v Prekmurju živi navadni gad, prisotnost modrasa pa še ni bila potrjena. Strah pred strupenjačami v Sloveniji je pretiran, saj smrtnih primerov ni, že kar pomnimo. Tega še zdaleč ne moremo trditi za pik čebele in predvsem posledice pogostih prometnih nesreč. Kljub temu čebele spoštujemo, jih ne uničujemo (namerno) in se prav vsak dan odločimo, da postanemo udeleženec v prometu.

Kako prepoznamo nestrupene kače?

In še podrobni opis pri nas živečih kač: telo nestrupenih kač je vitko in se v zadnjem delu telesa počasi zoži, telo strupenjač pa je čokato in se v zadnjem delu telesa hitro zoži v kratek rep. Nestrupene kače imajo lahko na hrbtni strani telesa vzorec, ki ni nikoli v obliki cikcak verige, kar je sicer značilno za strupenjače.

Omenjene vrste prepoznamo po določenih znakih: belouška ima za glavo ob straneh svetli lisi, smokulja ima na obeh straneh glave temno črto, ki poteka od konice gobca preko oči na vrat, modras pa ima na konici gobca rožiček. Po vsej Sloveniji je pogost tudi neškodljiv breznogi kuščar slepec, ki ga ljudje zaradi oblike telesa pogosto zamenjajo za kačo.

Kače nimajo nikakršnih zlobnih namenov do človeka

Zaradi prisotnosti strupenjač, ki se lahko branijo z ugrizom, če se počutijo ogrožene, je potrebna določena previdnost. Kače pičijo najpogosteje, če jih presenetimo, primemo ali pohodimo. Kjer pričakujemo kače, nosimo zaprta obuvala, pred delom na vrtu si vedno nadenemo debelejše delavske rokavice in s palico podrezamo po rastlinju oziroma glasno hodimo in povzročajmo vibracije tal. Kače se bodo zagotovo umaknile, saj se človeka bojijo in do neprijetnih situacij, kakršna je bila pri Sv. Juriju na Goričkem, ne bo prihajalo.

"Kače nimajo nadnaravnih moči in prav nikakršnih zlobnih namenov do človeka, temveč se, tako kot vsa druga živa bitja, iz dneva v dan borijo za svoj obstanek. Ne ogrozimo njihovega obstoja zaradi naših neutemeljenih predsodkov in strahov", še poudarja Vesna Cafuta.