Zakaj si ruski oligarhi ne upajo govoriti o Krimu

V začetku meseca, ko je rubelj doživel enega največjih padcev, moskovska borza pa je izgubila okoli 12 odstotkov, je 300 najbogatejših ljudi na svetu skupaj izgubilo 44,4 milijarde dolarjev. Največ sta izgubila Genadij Timčenko in Leonid Mikelson, "olajšana" sta bila za skupaj 3,2 milijarde dolarjev. Milijarderja imata v lasti skoraj polovico ruskega največjega ponudnika plina OAO Novatek.

Nekdanji šahovski svetovni prvak in oster kritik ruskega predsednika Gari Kasparov je pred dnevi zapisal, da bi sankcije in trgovinska vojna Zahoda in Rusije kaznovale predvsem 140 milijonov Rusov, ki živijo pod Putinom, zato je predlagal, da bi moral Zahod namesto tega sprejeti sankcije proti 140 oligarhom, ki bi "Putina jutri vrgli v smeti, če ne bi mogel zaščititi njihovega premoženja v tujini. Vzemite na piko njihove vize, razkošne vile v Londonu, jahte in švicarske bančne račune".

Oligarhi nimajo moči Predsednik ZDA Barack Obama je zaradi zaostrovanja ukrajinske krize že napovedal možnost zamrznitve premoženja še neimenovane skupine Rusov in Ukrajincev. A s tem ruskih oligarhov, ki bi jih sankcije prizadele, ne bo pripravili do tega, da bi pritisnili na Putina, naj se umakne s Krima, ugotavlja Newsweek. Pasivnost ruskih oligarhov po padcu vrednosti rublja in ruskih delniških trgov je bila namreč opazna, potem ko je Rusija povečala svojo vojaško prisotnost na Krimu.

"Ko pogledaš na seznam bogatih, nihče ni tako bogat, kot se zdi na papirju, ker držijo premoženje za vladne predstavnike," pravi William Browder iz londonskega investicijskega fonda Hermitage Capital Management. Tako imenovani oligarhi "nimajo nobene moči. Putin jim lahko preprosto odvzame premoženje", dodaja. Termin oligarh je neustrezen, pa meni Dmitrij Trenin, direktor centra Carnegie Moskva. "Kremelj jim je zaupal ves ta denar, ki v resnici ni njihov," pravi.

Odporni proti sankcijam T. i. oligarhe zato ne skrbi toliko vpliv morebitnih sankcij na njihove posle, kot bi poslovneže drugod po svetu. Zaradi donosnih naftnih, plinskih, aluminijevih in drugih industrij, ki so jih dobili med rusko privatizacijo v 90. letih prejšnjega stoletja, so bolj kot poslovnežem podobni oskrbnikom – so politično krotki in že zdaj dovolj bogati, da so finančno odporni proti sankcijam.

Vedo, da je najpomembnejši faktor njihove nadaljnje blaginje Putin. Tisti, ki se sprejo z njim, trpijo. Potem ko je postavil Jukos, nekoč velikansko naftno podjetje in ljubljenca zahodnih investitorjev, je bil Mihail Hodorkovski leta 2003 zaprt. Leta 2005 in ponovno 2010 so mu sodili in ga obsodili zaradi neplačevanja davkov, prevar in financiranja opozicijskih strank. Putin se je ustrašil, da ga bo izzval za najvišji položaj v Kremlju.

Boris Berezovski je lani umrl po več kot desetletju izgnanstva v Londonu, kamor je odšel po sporu s Putinom in obsodbi v odsotnosti zaradi obtožb o prevarah in poneverbah. Medijski tajkun Vladimir Gusinsky je pred Putinovim besom pobegnil v ZDA.

Sovražijo in bojijo se Putina Putin je začetek konca oligarhov napovedal, ko je pristrigel krila Hodorkovskemu. "Sovražijo Putina in bojijo se ga. Morajo mu biti blizu, a vedo, da je to zelo nevarno," pravi Jevgenij Čičvarkin, ruski poslovnež, ustanovitelj največjega ruskega prodajalca mobilnih telefonov, ki živi v Londonu in je že večkrat javno spregovoril o korupciji v Rusiji.

Z drugimi besedami: ni mogoče pričakovati, da bodo grožnja s sankcijami, prepoved viz ali zamrznitev premoženja povzročile razkol med ruskimi bajno bogatimi poslovneži in Putinom.

Zgovoren molk Zato ni presenetljivo, da nekateri najbolj znani ruski milijarderji – Vladimir Potanin, šef investicijskega podjetja Interros, ki je po podatkih Forbesa z 12,6 milijarde osebnega premoženja 86. najbogatejši Zemljan; ustanovitelj konglomerata Alfa in drugi najbogatejši Rus Mihail Fridman z bogastvom, ocenjenim na 17,6 milijarde dolarjev; lastnik nogometnega kluba Chelsea Roman Abramovič (9,1 milijarde dolarjev premoženja) ali Mihail Prokorov (10,9 milijarde dolarjev premoženja) – nimajo komentarja na dogajanje v Ukrajini.

Izjema je Hodorkovski. Nekoč najbogatejši Rus je ob izpustitvi iz zapora decembra lani napovedal, da se bo odpovedal politiki in se posvetil humanitarnemu delu, a je zdaj, kot kaže, to obljubo pripravljen prelomiti. V prihodnjih dneh namerava iz Švice poleteti v Ukrajino, kjer želi pomagati pomiriti nastalo krizo. Kako bodo Hodorkovskega sprejeli v Ukrajini, je stvar ugibanja, zagotovo pa bo njegov obisk v popolnem nasprotju z vplivnimi ruskimi poslovneži, ki ostajajo pod Putinovim vplivom.