Police v venezuelskih trgovinah, pred katerimi se vijejo dolge kolone ljudi, so vse bolj prazne, državi grozi bankrot, socialisti na oblasti pa ne vedo, kaj bi storili.
Strmoglavljenje cen nafte je Venezuelo pahnilo v najhujšo gospodarsko krizo v zadnjih desetletjih. Izvoz nafte namreč predstavlja kar 95 odstotkov prihodkov od izvoza, piše britanski tednik The Economist.
V socialistični Venezueli ni toaletnega papirja
Po izračunih ekonomistov letna inflacija v tej južnoameriški državi, ki je zgled tudi številnim slovenskim zagovornikom demokratičnega socializma (konec lanskega leta je bila v Venezueli na obisku tudi dvočlanska delegacija Združene levice), presega sto odstotkov.
Državo, kjer od leta 1998 vladajo socialisti, po pokojnem predsedniku Hugu Chavezu poimenovani tudi chavisti, se že leta ubada s pomanjkanjem (večinoma uvoženih) življenjskih potrebščin, kot so toaletni papir, plenice, moka …
Kdor prej pride, lahko še kaj kupi, kdor je prepozen, ostane brez
Zadnje čase pa so čakalne vrste pred venezuelskimi trgovinami in trgovskimi središči vse daljše. Oblasti so prepovedale čakanje pred jutranjim svitom, za mir pred trgovinami, kjer se vijejo dolge kolone nezadovoljnih in jeznih Venezuelcev, pa skrbijo tudi varnostne sile. Kdor je prepozen, lahko samo nemo opazuje prazne trgovinske police, zato skuša vsakdo čim prej priti v trgovino.
Seveda pa krivda za katastrofalno gospodarsko stanje ni samo v padcu cene črnega zlata. Svoje je prispevalo tudi dejstvo, da so chavisti prevzeli ključne položaje v naftni industriji, strokovnjaki – številni so podporniki opozicije, ki jo oblast zatira s trdo roko – pa so trumoma odhajali. Poleg tega socialistična politika odganja morebitne tuje vlagatelje.
Venezuela drsi v bankrot
Vse glasnejše so izjave, da Venezuela kmalu ne bo več mogla odplačevati svojih dolgov – da bo torej bankrotirala. V torek bi moral predsednik države, chavist Nicolas Maduro, pred poslanci imeti svoj letni nagovor, v katerem bi pojasnil, kako bo uredil težave, a je govor odložil. Imel naj bi ga danes.
Kakšne so rešitve za venezuelske težave? Kot so prepričani številni, bi kredibilen paket rešitev moral vključevati zlasti reformo venezuelskega nenavadnega tristopenjskega deviznega tečaja. Obstajajo namreč kar trije tečaji med venezuelsko valuto bolivar in ameriškim dolarjem.
(Pre)poceni dolarji za vlado in prepoceni bencin
Po najugodnejšem tečaju lahko dolarje kupujejo vlada ter uvozniki hrane in zdravil, najmanj ugodni tečaj, ki je bil uveden marca spomladi, pa je še najbližji realnemu tečaju med bolivarjem in dolarjem. Reforma tečajnega sistema bi zavrla beg kapitala iz države in vladi pomagala plačevati račune.
Paket ukrepov bi moral vključevati tudi višjo ceno bencina; zdaj imajo Venezuelci najcenejši bencin na svetu, za liter tega goriva odštejejo le okoli 0,01 evra (vir: GlobalPetrolPrices.com). Za primerjavo: liter bencina v Sloveniji stane 1,27 evra oziroma je kar 127-krat dražji kot v Venezueli.
Prodaja državnega premoženja in zategovanje pasu
Z nizko ceno bencina, ki je krepko pod njegovo tržno ceno, je pokojni Chavez (umrl je marca 2013) pridobival glasove revnih, to politiko pa nadaljuje tudi njegov naslednik Maduro.
Za obvladovanje dolga bi morala država začeti prodajati še državno premoženje in zmanjševati proračunske odhodke. Ukiniti bi morala tudi nadzor nad cenami, s čimer bi olajšala pomanjkanje hrane in zdravil.
Maduro drvi proti breznu. Se bo ustavil?
Toda le redki pričakujejo, da bo Maduro, ki ga trenutno podpira okoli 22 odstotkov sodržavljanov, zbral pogum za te ukrepe. Venezuelski predsednik, ki je bil nekdaj voznik avtobusa, tako z Venezuelo še vedno drvi proti breznu.
3
