Tina Vovk

Torek,
27. 8. 2013,
21.35

Osveženo pred

8 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Natisni članek

šolska uniforma

Torek, 27. 8. 2013, 21.35

8 let, 7 mesecev

Vsi enaki, vsi v šolskih uniformah

Tina Vovk

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2
V Sloveniji šolske uniforme niso del šolskih potrebščin, v nekaterih državah po svetu so obvezne, spet v drugih pa obstajajo kot možnost. Še vedno pa poteka debata, ali so koristne ali ne.

Šolska uniforma je za učence predpisano oblačilo v osnovnih in srednjih šolah v mnogo državah sveta. Glede na spol predpisane obleke so v več primerih predmet spora, zato nekatere šole tudi dekletom dovoljujejo nošnjo hlač. Sprva so jih uvedli, da bi skrili socialne razlike med študenti in dijaki, lahko pa pomagajo tudi pri varnosti in zdravju, saj izbrana oblačila testirajo. Uporaba standardnih uniform lahko pomaga prihraniti denar, ki bi bil sicer namenjen nakupu modnih oblačil, da bi naredili vtis na druge v šoli. Uniforme, še trdijo njihovi zagovorniki, lahko zmanjšajo več tipov ekonomskega ustrahovanja; ko je veliko dijakov ali študentov na posamezni šoli iz revnejših družin, lahko bogatejše učence zbadajo in obratno – v šolah z več bogatejšimi učenci so lahko žrtve šikaniranja revnejši.

Med najpogostejšimi argumenti nasprotnikov se pogosto znajdejo očitki, da uniforma omejujejo svobodno izbiro otrok in da jih z njimi učijo podrejanja enakim standardom. Poleg tega naj ne bi uspešno preprečevala oblikovanja klišejev o posameznih učencih glede na njihovo družbeno pripadnost ter naj ne bi otrok učila, kako komunicirati z ljudmi, ki so od njih drugačni.

V Evropi so šolske uniforme obvezne ali pa del tradicije v peščici držav. Večina javnih in zasebnih šol na Danskem nima šolskih uniform, te pa ostajajo na dveh najbolj znanih šolah Herlufsholm in Sorø. Od 16. stoletja naprej so učencem v današnji Nemčiji pogosto predpisovali, kako se morajo obleči, vendar ponavadi ni šlo za obvezne uniforme na deželni ali pozneje na državni ravni. Nacisti so prepovedali nekoč priljubljena študentska pokrivala, od leta 1936 pa uvedli obvezno članstvo v Hitlerjevi mladini. Uniforma Hitlerjeve mladine je bila obvezna na akademijah Hitlerjeve mladine, učenci drugih šol pa so jih nosili na lastno željo. V zdajšnjih časih so potekale razprave o uvedbi uniform, vendar besedo uniforma pogosto zamenjujejo z izrazom šolska oblačila, ki so uvedena v manjšem številu šol. Nekatere šole prodajajo oblačila, ki jih lahko učenci nosijo kot znamenje ponosa na obiskano šolo.

V Italiji šolske uniforme niso nekaj običajnega, delno tudi zato, ker jih povezujejo z dobo Benita Mussolinija, ko je fašističen režim otroke vključeval v mladinska fašistična gibanja in so morali nositi uniforme tako v šolah kot zunaj njih. Šolske uniforme se uporabljajo na Irskem, v Španiji pa v javnih šolah uniforme niso obvezne. V zasebnih je navada, da jih nosijo. Šolske uniforme v Turčiji imajo dolgo zgodovino, vendar so jih uradno prepovedali novembra 2012, ko so hkrati ukinili prepoved nošenja naglavnih rut v verskih šolah. Izjema so učenci, ki obiskujejo šole manjšin (Grki, Judi in Armenci), ki morajo še vedno nositi uniforme.

Šolske uniforme v Angliji so množično uvedli v času kralja Henrika VIII. (vladal je med letoma 1509 in 1547). Šolske uniforme morajo biti relativno poceni in tolerirati versko svobodo. Na Škotskem nošenje uniforme ni nujno, če se starši s tem ne strinjajo. Otroka pa lahko kaznujejo, če preprosto noče nositi uniforme (čeprav so starši na to pristali). Britanski sistem nošenja šolskih uniform je še danes opazen v številnih nekdanjih kolonijah. Skoraj vse zasebne in vse katoliške šole v vseh zveznih deželah v Avstraliji imajo obvezne šolske uniforme. Te imajo tudi državne šole, vendar tam politiko uniform ne uveljavljajo tako strogo. V zvezni državi Queensland je ombudsman Fred Albietz leta 1998 odločil, da v javnih šolah niso nujno obvezne.

Nova Zelandija tudi sledi britanskemu sistemu šolskih uniform. V zadnjih 20, 30 letih obstaja nagnjenje k nadomeščanju tradicionalnih uniform z modernejšimi. V Hongkongu ima velika večina šol podobne uniforme tistim v britanskih šolah, katoliške šole pa sledijo tradiciji katoliških šolskih uniform. Za vse učence javnih šol v Maleziji so uniforme nujne, zelo pogoste pa so tudi v zasebnih šolah. Uvedli so jih v času britanskega kolonializma konec 19. stoletja.

Kot v številnih drugih nekdanjih britanskih kolonijah imajo vse zasebne in javne šole v Južnoafriški republiki uniforme. Mauritius šolske uniforme, ki so danes na večini šol obvezne, prav tako uporablja od časov britanske nadvlade. Nekaj zasebnih šol, ki so osnovane na francoskem sistemu, ne predpisuje uniform. V Gani morajo vsi učenci nositi uniforme. Javni programi revnejšim družinam pomagajo pri nakupu uniform.

Šolske uniforme so obvezne tudi v Burundiju in Lesotu. V zadnjem si jih številne revne družine ne morejo privoščiti, kar je eden od razlogov za visoko stopnjo osipa v osnovnih šolah. V Nigeriji, kjer so šolske uniforme v splošni uporabi, obstajajo finančni programi za pomoč revnejšim družinam. Na Šrilanki vse zasebne in javne šole zahtevajo uniformo. Material za uniformo razdelijo vsem učencem ne glede na njihov družben in/ali finančni status.

Šolske uniforme so obvezne v javnih šolah v Burmi, v Kambodži jih nosijo vsi od vrtca do kolidža, za vse učence so obvezne tudi v Indoneziji. Japonska je šolske uniforme uvedla konec 19. stoletja in so danes prisotne v skoraj vseh zasebnih in javnih šolah ter tudi na nekaterih ženskih kolidžih.

Na Kitajskem skoraj vse srednje in nekatere osnovne šole zahtevajo, da učenci nosijo uniforme. V Singapuru so obvezne za vse, tudi na kolidžih. Pravila o šolskih uniformah strogo izvajajo. Skoraj vsi učenci srednjih šol v Južni Koreji nosijo uniformo. Večina osnovnih šol z izjemo nekaterih zasebnih uniform nima. V Vietnamu vse šole sledijo politiki uniform. Na Tajvanu in Tajskem so obvezne za vse v javnih šolah. Šole na Tajskem posebno pozornost namenjajo tudi pričeskam in npr. prepovedujejo barvanje las ter določajo dolžino las za fante, nekatere niti dekletom ne dovolijo dolgih las. Nošenje ličil je prav tako prepovedano.

V zadnjih letih v Izraelu število šol, kjer zahtevajo uniforme, narašča. Obvezne so v okoli 1.400 šolah. V Združenih arabskih emiratih večina zasebnih šol zahteva uniforme, nekatere prepovedujejo nošenje ličil in/ali nakita. V ZDA je imelo pred letom 2000 uniforme okoli 23 odstotkov vseh šol, po tem letu pa se je odstotek začel zviševati, še posebej v javnih šolah. V Venezueli morajo v skladu z zakonom vsi šolarji nositi uniforme, v Čilu ima uniformo večina šol.