Vse, kar ste si vedno želeli vedeti o Škotih, pa si niste upali vprašati

Škoti se bodo v četrtek na referendumu odločali o tem, ali bodo ostali v Veliki Britaniji ali pa bodo ustanovili neodvisno škotsko državo. To je priložnost, da podrobneje spoznamo Škotsko in Škote, njihovo zgodovino in dosežke.

Zgodovina Škotov in zgodovina Škotske V obdobju rimskega imperija je bilo ozemlje današnje Škotske znano pod imenom Kaledonija (Caledonia). To se še danes uporablja kot pesniško ime zanjo.

Kaledonija je imela dobila po Kaledoncih, ki so bili del britanskega keltskega ljudstva Piktov. V rimskem obdobju so Rimljani poimenovanji Škotska (lat. Scotia) in Škoti (lat. Scoti) uporabljali za Irsko in Irce, ne za Kaledonijo. Drugo ime za Irsko je bilo Hibernia.

Kraljevina Alba Od petega stoletja so irski Kelti (Gelci) prodirali s svojega otoka na zahod Kaledonije, kjer so ustanovili kraljevino Dal Riata. V devetem stoletju so ustanovili združeno gelsko-piktsko državo na ozemlju Višavja (Highland).

Ta se je v gelskem jeziku imenovala Rioghachd na h-Alba, Kraljevina Alba, ki so jo Anglosasi, predniki Angležev, imenovali Kraljevina Škotov, Kingdom of Scotland, prebivalcem pa so nadeli ime Škoti.

Škoti in Angleži Do 12. stoletja so v okvir Škotske prišli tudi anglosaško govoreče deli Northumbrie (današnje Nižavje, Lowland, kjer leži zdajšnja prestolnica Edinburg). Pozneje so v okvir Kraljevine Škotske spadali še tedaj norveško govoreči deli na severu (Sutherland, Caithness, Shetlandski in Orkneyjski otoki).

Največja nevarnost za Škotsko je bila sosednja Anglija. Prvič so Škoti pod nadoblast močnejše južne sosede prišli konec 13. stoletja. Angleški nadoblasti se je takrat uprl svobodnjak William Wallace (gelsko Uilliam Uallas ‒ priimek Valas oziroma Wallas sicer najdemo tudi v Sloveniji).

Pogumno srce in kralj Robert Bruce Njegov upor je z veliko umetniške svobode leta 1995 na filmski trak prenesel Mel Gibson, ta je prevzel režijo in odigral glavno vlogo v Pogumnem srcu (Braveheart), nagrajenem z oskarjem. Wallace (1270‒1305) v boju ni bil uspešen – po izdaji so ga Angleži ujeli in obesili v Londonu.

Njegov boj je dokončal škotski kralj Robert Bruce, ki je junija 1314 v bitki pri Bannockburnu premagal Angleže in prinesel svobodo Škotski. Verjetno ni naključje, da se bodo Škoti 700 let po tej bitki na referendumu znova odločali o svoji neodvisnosti.

Združeno kraljestvo Velike Britanije Leta 1603 sta Škotska in Anglija sklenili personalno oziroma dinastično unijo (Unions of the Crowns) – obe kraljevini sta od takrat imeli skupnega kralja. Združitev obeh kraljevin v Združeno kraljestvo Velike Britanije se je zgodila leta 1707.

Škotski parlament se je takrat razpustil, in sicer v zamenjavo za prosto trgovino med obema deželama, angleški denar za poravnavo škotskih dolgov, angleško privolitev v obstoj ločene zakonodaje in prezbiterijanske cerkve ter pomoč Angležev v boju proti upornim Višavcem.

Iztrebljanje višavskih Škotov Škotska je bila po 12. stoletju razdeljena na germansko govoreče Nižavje, kjer so prebivalci govorili jezik, ki se imenuje scots, škotščina (jezikoslovci se prepirajo, ali je to poseben germanski jezik ali le severnoangleško narečje), in Višavje, kjer je keltsko govoreče prebivalstvo živelo organizirano v klane. V primerjavi z nižavskimi Škoti, ki so bili od 16. stoletja protestanti, kalvinistični prezbiterijanci, je v Škotskem višavju živelo še veliko katoličanov.

Aprila 1746 so Angleži in nižavski Škoti v bitki pri Cullodnu premagali višavske klane. Začelo se je kulturno iztrebljenje keltskega Višavja. Gelski jezik in domača noša sta bila prepovedana, organizacije odpravljene, voditelji izgnani (glej: Norman Davies, Zgodovina Evrope).

Škotsko ameriško maščevanje Začele so se tako imenovane čistke (clearances): lojalistični lastniki zemlje so lahko izgnali prebivalstvo in ga nadomestili z ovcami. Tako je več keltskih Gelcev preživelo v Severni Ameriki kot na Škotskem. Posledica teh čistk je opustela praznina Višavja.

Neke vrste škotsko maščevanje Angležem je bila ameriška vojna za neodvisnost. Med najglasnejšimi v tej vstaji proti britanskemu kralju so bili namreč Škoti – tako Škoti, ki so se priselili v Ameriko iz Škotske, kot ulsterski Škoti (Škoti, ki so se s Škotske na Irsko priselili v 17. stoletju, od tam pa nekateri v Ameriko; večina današnjih severnoirskih protestantov je potomcev teh prezbiterijanskih Škotov).

Več kot polovica ameriških predsednikov je imela škotske korenine Velik vpliv Škotov v zdaj najmočnejši državi na svetu kaže tudi podatek, da je bilo od 44 ameriških predsednikov kar 23 škotskega ali ulstersko-škotskega rodu, torej več kot polovica. Med njimi tudi Theodore Roosevelt, Ronald Reagan, Richard Nixon, Bill Clinton in oba Georgea Busha, starejši in mlajši.

Tudi legendarni Davy Crockett, ki je meril moči z grizliji in se bojeval proti Indijancem ter padel v boju z Mehičani v znani bitki pri Alamu, je bil škotskega rodu. Škotske korenine je imel jeklarski magnat Andrew Carnegie, eden od najbogatejših Američanov.

Škoti zgradili britanski imperij Škoti niso gradili samo ZDA. Potem ko so postali del Velike Britanije, so bili v prvih vrstah tudi pri gradnji britanskega imperija. Škotski vojaki so sloveli kot pogumni vojščaki. Med britanskimi guvernerji je bilo nadpovprečno veliko Škotov.

Škotska se je v zvezi z Anglijo po letu 1707 gospodarsko razcvetela. Današnji Škoti so sicer v primerjavi z Angleži veliko bolj socialistično usmerjeni, toda v 18. stoletju je tako imenovano škotsko razsvetljenstvo med drugim rodilo klasični liberalizem. Adam Smith (1723‒1790), pisec Bogastva narodov, je utemeljil klasični ekonomski liberalizem.

Škot sprožil industrijsko revolucijo Tudi pri enem od največjih, če ne največjem britanskem dosežku – industrijski revoluciji – so imeli prste vmes Škoti. James Watt, izumitelj prvega uporabnega parnega stroja, je bil Škot.

Tukaj pa se škotski prispevek k bolj razvitemu človeštvu še ne konča. Vprašanje je, kakšne bi bile sodobne komunikacije, če Škot Alexander Bell leta 1870 ne bi izumil telefona, njegov rojak in soimenjak Alexander Bain pa že leta 1846 predhodnika poznejših naprav za pošiljanje faksov. In kakšna bi bila človeška mobilnost, če leta 1839 škotski kovač Kirkpatrick Macmillan ne bi izumil kolesa s pedali.

Škot je izumil televizijo, penicilin, barvno fotografijo … Tudi prvo delujočo televizijo je leta 1926 izumil Škot John Logie Baird, ki je tri leta pozneje predstavil barvno televizijo. Škotu se lahko zahvalimo tudi za barvne fotografije. Leta 1861 je James Maxwell predstavil prvo barvno fotografijo.

Škotski izumitelji sveta niso naredili samo zabavnejšega, ogromno človeških življenj je rešil Škot Alexander Fleming, ki je odkril penicilin. Veliko življenj s hitrejšim prijetjem kriminalcev je verjetno rešil tudi škotski kirurg Henry Faulds, ki je leta 1880 predlagal odkrivanje zločincev s pomočjo prstnih odtisov.

… stranišče z vodnim izplakovanjem, radarje Še en škotski Alexander, Alexander Cummings, pa je leta 1775 patentiral prvo stranišče z vodnim izplakovanjem. In odrešil ljudi dolgotrajnega smradu v straniščih. Z vodo je povezano tudi odkritje nepremočljivega dežnega plašča. Leta 1824 so tako prodali prvi Macintoshev dežni plašč, poimenovan po izumitelju Charlesu Macintoshu.

Mogoče bi v drugi svetovni vojni zmagal Adolf Hitler, če ne bi imeli v letalski bitki za Britanijo Otočani na voljo radarjev. Razvijali so jih pod vodstvom Škota Roberta Watson-Watta. Ne nazadnje so Wattson-Wattova odkritja tudi temelj za izum mikrovalovke (glej: The Independent, So, what have the Scots ever done for us? Just 101 of the innovations Caledonia gave the world).

Kilt je izumil Anglež S Škoti povezujemo tudi kilt, haggis, dude in viski. Zanimivo je, da je škotska domislica pravzaprav le alkoholna pijača. Kilt, ki je najbolj razpoznavni škotski simbol, si je v resnici šele leta 1727 izmislil Anglež Thomas Rawlinson. Ta angleški kveker, ki se je ukvarjal s fužinarstvom, je prišel na Škotsko, kjer je vzel v najem gozd in zaposlil domačine.

Ker je opazil, da tradicionalno oblačilo višavcev, breacon, dolgi prevezani plet, ovira delavce pri delu, je po posvetu z nekim škotskim krojačem zasnoval krajše oblačilo, ki je segalo do kolen – rojen je bil kilt. Škotske dude izpod rok Pakistancev Kilti so se kmalu uveljavili, toda že leta 1746, po bitki pri Cullodenu, so jih prepovedali za 40 let. Po vnovičnem dovoljenju so se uveljavili kot škotski simbol, čeprav so za vsakdanjo rabo tudi višavski Škoti začeli nositi hlače.

Dude niso škotska domislica, saj so nastale na Bližnjem vzhodu že tisoč let pred Kristusom. Zdaj škotskih dud sploh ne izdelujejo več na Škotskem, ampak jih množično izdelujejo v Pakistanu. Globalizacija pač.

Škotski prispevek h kulinariki Tudi haggis, jed iz mletega ovčjega srca, jeter in ledvic, so v resnici prvi pripravljali Angleži. So pa Škoti imeli prste vmes pri svetovnem širjenju hamburgerjev in hitre prehrane. Ustanovitelja restavracij McDonald's, brata Richard in Maurice McDonald, sta bila Američana ulstersko-škotskega rodu.

Da ne boste rekli, da Škote povezujemo samo z nezdravo hrano. Druga dva Američana, prav tako brata škotskega rodu, John Harvey Kellogg in Will Keith Kellog sta že konec 19. stoletja izumila koruzne kosmiče. Najprej so po "napačni" strani vozili Škoti Če je verjetno prva asociacija, ki jo imamo, ko pomislimo na Škote, kilt, torej moški v krilu, pa je verjetno ena od prvih asociacij, ko pomislimo na Angleže, da vozijo po levi strani. No, tako kot je kilt angleška domislica, je vožnja po levi strani v resnici škotska.

Vožnja po "napačni" strani je bila najprej uzakonjena na Škotskem leta 1772, šele leta 1835 so začeli voziti po levi (seveda takrat še ne z avtomobili, ampak z vozovi) tudi v Angliji in Walesu.

Škoti in književnost Tudi v svetovni literaturi so Škoti pustili velik pečat. Edinburžan Walter Scott (1771‒1832) je iznašel zgodovinski roman. Njegovi najbolj znani deli sta med drugim Ivanhoe in Rob Roy.

Verjetno se še spomnite istoimenskega filma iz leta 1995 z Liamom Neesonom v glavni vlogi, kjer se plemeniti Višavec Rob Roy MacGregor bojuje proti zlobnemu angleškemu plemiču Archibaldu Cunninghamu, ki ga igra Tim Roth. Škotski France Prešeren Pesnik Robert Burns (1759‒1796) velja za škotskega narodnega pesnika, torej za nekakšnega škotskega Franceta Prešerna. Tako kot se Slovenci 8. februarja spominjajo Prešernove smrti, Škoti vsako leto 25. januarja, na Burnsov rojstni dan, prirejajo Burnsove večere oziroma večerje, na katerih berejo njegove pesmi.

Burnsove večere so najprej prirejali nižavski Škoti, ki niso želeli, da je škotska identiteta povezana samo z višavskimi simboli – kiltom, dudami in haggisom.

Škoti kot začetniki rocka, gospela in rapa? Pri škotski glasbi najprej pomislimo na prej omenjene dude. Toda Škoti radi s ponosom poudarjajo, da je bil tudi kralj rokenrola Elvis Presley škotskega rodu in da naj bi tako črnski gospel kot rapovski dvoboji imeli škotske korenine.

Predhodnik rapovskih dvobojev naj bi bil tako imenovani flyting, ki so ga Škoti poznali že v srednjem veku. Pozneje pa naj bi prek škotskih lastnikov sužnjev pripotoval tudi onstran velike luže. Predhodnik gospela naj bi bil način petja psalmov, ki so ga uporabljali gelsko govoreči prezbiterijanci na Hebridskem otočju.

Škoti in športi Svoj prispevek so Škoti dali tudi na športnem področju. Škotska je rojstni kraj golfa, ki je bil prvič omenjen leta 1457. Škoti so iznašli curling in vaterpolo ter igrali igro, ki je predhodnik današnjega hokeja. Kanadski Škot James Naismith pa je leta 1891 izumil košarko.

Deželi svetega Andreja (ta svetnik, ki ga simbolizira škotska modra zastava z belim križem, je zavetnik dežele na severu Otoka) se lahko zahvalijo tudi ljubitelji grozljivk. Halloween, noč čarovnic, je del izročila gelsko govorečih Škotov. Tudi škotska pošast iz jezera Loch Ness pri nekaterih vzbuja strah in buri domišljijo. Dokaza o njenem obstoju nimamo.