Venezuelci bodo že drugič v dobrem letu dni na referendumu odločali o spremembah ustave, ki bi dovolile neomejeno število predsedniških mandatov.
Če referendum ne bo uspel, se Chavez, ki Venezuelo vodi že dobrih deset let, na volitvah 2012 ne bo smel znova potegovati za šestletni predsedniški mandat.
V letu 2007 volivci podoben predlog zavrnili
V skladu s predlaganimi spremembami bi iz venezuelske ustave črtali sedanjo omejitev, po kateri lahko tako predsednik države kot tudi župani in guvernerji svojo funkcijo opravljajo največ dva zaporedna mandata. Podoben referendum je v Venezueli potekal že decembra 2007, a so volivci tovrstne predloge tedaj zavrnili.
Parlament že potrdil ustavna dopolnila
Venezuelski parlament je omenjena ustavna dopolnila sicer potrdil že januarja, a potrebujejo še podporo na referendumu. Za predlog je takrat glasovala velika večina poslancev v 167-članski narodni skupščini; samo šest poslancev je bilo proti, pet pa se jih je vzdržalo.
Izid bo tesen
Javnomnenjske raziskave kažejo, da bo izid referenduma tesen, odločilno vlogo pa bodo odigrali glasovi številnih še neodločenih volivcev. Politični analitiki tudi opozarjajo, da so se Venezuelci v zadnjih desetih letih na volišča odpravili že 14-krat in da vlada "volilna utrujenost", za katero pa ni mogoče napovedati, ali bo koristila Chavezovim privržencem ali opoziciji.
Priljubljen predvsem med revnimi
Chavez, ki je po zaslugi svojih milijardo dolarjev vrednih socialnih, še posebej zdravstvenih in izobraževalnih programov, financiranih z dohodki od izvoza bogatih zalog nafte, priljubljen predvsem med revnimi prebivalci Venezuele, kljub desetletju na oblasti poudarja, da potrebuje več časa za uresničitev svoje socialistične revolucije.
Opozicija opozarja, da bi bilo s predlaganimi spremembami ustave konec demokracije v državi, sicer pa Chaveza obtožuje, da državo peha v diktaturo, ter opozarja na korupcijo in porast kriminala. Napoveduje tudi, da bo občuten padec cen nafte kot glavnega vira dohodkov države v naslednjih mesecih močno prizadel Chavezove obsežne socialne programe.
Alternative za priljubljenega Chaveza še niso našli
Glavni problem opozicije - ta ima nadzor nad večino zasebnih medijev in univerz ter združuje predvsem predstavnike cerkve, študente in poslovneže - naj bi bil sicer to, da ji doslej ni uspelo najti močnega voditelja, ki bi lahko v očeh prebivalstva predstavljal alternativo priljubljenemu Chavezu.
V luči referenduma se je v politično globoko razdeljeni Venezueli na ulicah prestolnice Caracas 7. februarja zbrala več kot polmilijonska množica opremljena z napisi "Ne pomeni ne", nekaj dni kasneje pa je sledil shod Chavezovih privržencev. Predsednik sicer pričakuje zmago, a hkrati ne izključuje možnosti, da bo v primeru neuspeha v prihodnosti znova razpisal referendum.
Chavez na oblasti od leta 1999
Zapriseženi levičar Chavez, ki je leta 1992 vodil neuspešen državni udar proti tedanjemu predsedniku Carlosu Andresu Perezu, zaradi česar je pristal v zaporu, državo in vlado vodi od leta 1999. Na volitvah leta 2000 je bil na podlagi nove "bolivarske" ustave ponovno izvoljen za predsednika, nato pa je znova slavil še na volitvah leta 2006.
Medtem je bil leta 2002 tarča državnega udara, zaradi katerega je moral za nekaj ur odstopiti z oblasti, v začetku leta 2003 je preživel stavko zaposlenih v naftnem sektorju, zaradi katere je Venezuela utrpela milijardno škodo in bila celo prisiljena uvažati bencin, leta 2004 pa je uspešno prestal referendum o odstavitvi, ki ga je pripravila opozicija.