V Italiji in Trstu obeležili dan spomina na fojbe in odhod optantov

Osrednja slovesnost je dopoldne potekala pri spomeniku žrtvam povojnih pobojev pri opuščenem rudniškem jašku v Bazovici pri Trstu. V Rimu pa je italijanski predsednik Giorgio Napolitano na sprejemu v predsedniški palači dejal, da Italija ne pozablja na trpljenje Slovencev pod fašizmom, a prav tako ne more pozabiti trpljenja, ki je bilo prizadejano Italijanom, ter da dan spomina nima nič opraviti z revanšizmom in nacionalizmom. Polagali so vence in molili Bazoviške slovesnosti se je udeležilo nekaj sto ljudi, med katerimi so bili predstavniki krajevnih oblasti, člani optantskih organizacij, pa tudi kakih dvesto dijakov tržaških višjih srednjih šol. Spominu na žrtve so se poklonili s polaganjem vencev in častmi vojaškega voda ter branjem molitve za žrtve povojnih pobojev. "Spomin mora voditi k ponovnemu odkritju resnice" Osrednji dogodek dopoldneva je bila maša, ki jo je daroval tržaški škof Eugenio Ravignani. Slednji je poudaril predvsem dolžnost spominjanja na zaradi krivic in nasilja izgubljena življenja. Spomin, je dejal Ravignani, mora voditi k ponovnemu odkritju pravice in resnice glede vsega, kar se je zgodilo, saj bo mogoče samo na tak način graditi dejanski mir.

Niz slovesnosti ob dnevu spomina na fojbe in odhod optantov, ki so jih pripravili tržaška občina, tržaška pokrajina in odbor za počastitev spomina na žrtve povojnih pobojev, se je drugače začel že v petek z odprtjem muzeja istrske, reške in dalmatinske civilizacije v Trstu, medtem ko so v ponedeljek predstavniki organizatorjev položili vence k obeležjem, ki spominjajo na povojne poboje in odhod italijanskih optantov.

Svojcem žrtev so podelili spominske medalje Dopoldanski svečanosti je opoldne sledila druga slovesnost na tržaški prefekturi, kjer so podelili spominske medalje svojcem desetih žrtev povojnih pobojev. Pozno popoldne pa bo v opernem gledališču Giuseppe Verdi na sporedu spominski koncert. Dan spomina so obeležili tudi drugod po Italiji, predvsem v predsedniški palači v Rimu, kjer je italijanski predsednik podelil spominska priznanja svojcem 34 žrtev povojnih pobojev. Ob tej priložnosti je Napolitano poudaril, da ni razlogov za zunanje polemike proti Italiji, ki se je vrnila k demokratičnemu življenju, tudi zahvaljujoč pogumu in žrtvi članov odporniškega gibanja do končne zmage nad nacifašizmom.

"Želimo živeti v miru in sodelovanju" "Z državami nove demokracije in neodvisnosti, ki so nastale na mejah Italije, želimo živeti v miru in sodelovanju v perspektivi najširšega evropskega združevanja," je dejal Napolitano in spomnil, da je dan spomina na fojbe in odhod optantov odgovor na zahtevo po človeškem in institucionalnem priznanju, ki je predolgo časa manjkalo. Dodal je, da ni povezave z zgodovinskim revizionizmom, revanšizmom in nacionalizmom.

"Spomin, ki ga negujemo, je predvsem spomin na trdo izkušnjo fašizma in zgodovinskih odgovornosti fašističnega režima ter njegovih napadalnih in vojnih pustolovščin," je opozoril italijanski predsednik in opozoril na enajsti člen italijanske ustave, ki zavrača vojno.

Napolitana veselijo Türkova pojasnila "Ne pozabljamo in brišemo ničesar; niti trpljenja, ki je bilo prizadejano slovenski manjšini v letih fašizma in vojne. Seveda pa ne moremo pozabiti trpljenja, do grozljive smrti, ki je bilo prizadejano Italijanom, ki so bili popolnoma brez vsake krivde. In ne moremo, da ne bi čutili bližine s tistimi, ki so vsekakor trpeli izkoreninjenost, kar je prav, da se popravi z objektivnim zgodovinskim pregledom in z ovrednotenjem kulturnih identitet, jezikov in tradicij, ki jih ni mogoče izbrisati. Nobene identitete ni mogoče žrtvovati ali držati na obrobju združene Evrope, ki želimo, da raste tudi skupaj z demokratično Slovenijo in Hrvaško. Zato me veselijo pojasnila, ki mi jih je 31. januarja posredoval slovenski predsednik," je dejal Napolitano.

Italijanski predsednik je še poudaril, da nove generacije ne smejo dopustiti, da na prijateljstvo med državama vplivajo krivde in delitve preteklosti, ampak morajo delati za resnico in pravico v duhu miru in evropske integracije, pri čemer naj vedno počastijo spomin na žrtve in bolečino preživelih s pogledom v prihodnost.

Dan spomina na fojbe so letos prvič obeležili tudi v italijanski poslanski zbornici. Predsednik parlamenta Gianfranco Fini je v govoru poudaril, da so fojbe bile "zločin proti človeštvu" in "grozovito poglavje, ki je bilo predolgo zamolčano". Da bi "vsaj malo popravili to krivico in preživelim prizanesli z osovraženo birokracijo", je Fini predlagal, naj se "na osebne izkaznice rojenih v Istri, Pulju in Reki pod točko državljanstvo zapiše italijanska beseda in ne nekdanja jugoslovanska". Po Finijevem govoru so si udeleženci slovesnosti ogledali monolog z naslovom "... Tista velika nagrobna plošča" po scenariju Paola Loglija.

"Gre za italijanski in evropski problem" Na sedežu rimske mestne občine pa je potekala izredna seja, ki so se je udeležili tudi istrski pregnanci. Rimski župan Gianni Alemanno je ob tej priložnosti poudaril, da je dan spomina na fojbe "pomembna pridobitev" za italijanski narod in državo, ki je vrsto let fojbe "zanikal in brisal" iz spomina. Po Alemannovih besedah gre za "pridobitev, ki je ključnega pomena za ustvarjanje prihodnosti, temelječe na miru, strpnosti in dostojanstvu". Župan italijanske prestolnice je izrazil tudi potrebo po "novem zakonu za povračilo škode pregnancem". Gre za "italijanski in evropski problem", je dejal.

"Žrtve milic maršala Tita" Podsekretar italijanske vlade Carlo Giovanardi je na Kapitolu govoril o "etničnem čiščenju proti italijanskemu narodu". To je po njegovih besedah "zgodovinska resnica", ki so jo utrpele "žrtve milic maršala Tita". "Šlo je za etnično čiščenje proti Italijanom. To je zgodovinska resnica," je poudaril Giovanardi, ki je prav tako zahteval "odškodnino za pregnance". Kot je dejal, se škoda lahko povrne tudi z "majhnimi gestami, kot na primer, da bi se na poštnem žigu poleg hrvaškega imena Reke pojavilo tudi italijansko".