Iran bo danes slavnostno obeležil 30. obletnico islamske revolucije, ki je s strmoglavljenjem proameriškega šaha Reze Pahlavija končala 2500-letno perzijsko-iransko monarhijo.
Pred 30 leti so tako ustoličili Islamsko republiko Iran, v kateri sta religija in politika neločljivo povezani.
V središču Teherana se bo v duhu lojalnosti idealom socialne pravičnosti, neodvisnosti Irana od tuje nadvlade in protiimperializma po pričakovanjih danes zbrala ogromna množica, ki jo bo nagovoril iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad, po vsej verjetnosti pa tudi iranski vrhovni verski voditelj in prvi človek v državi, ajatola Ali Hamenej.
Praznovanja potekajo že deset dni
Praznovanja sicer potekajo že deset dni, odkar so Iranci 31. januarja obeležili vrnitev ajatole Homeinija v domovino. Homeini se je po letih izgnanstva v tujini v Iran vrnil 1. februarja 1979 ter velja za očeta revolucije, katere zmago je razglasil deset dni kasneje. Islamsko republiko Iran je uradno razglasil 1. aprila, decembra pa je bila na referendumu potrjena njena ustava.
Islamska revolucija je "živa in živahna"
Ahmadinedžad je v govoru na slovesnosti ob Homeinijevem mavzoleju na jugu Teherana 31. januarja zatrdil, da je islamska revolucija po 30 letih "živa in živahna". Sedanji ajatola Hamenej je obljubil, da bodo varovali veliko zapuščino in načela imama Homeinija, zbrana množica pa je medtem vzklikala "Smrt Ameriki! Smrt Izraelu!".
Verski voditelj ima glavno besedo pri sprejemanju ključnih odločitev
Številni Iranci, še posebej veterani revolucije, so še vedno ponosni na to, da so leta 1979 strmoglavili "despotskega" šaha in si izborili neodvisnost od tuje nadvlade. Za konservativce je današnji Iran idealna država, v kateri ljudje sami izbirajo svojo oblast, vključno z verskim voditeljem, ki ima glavno besedo pri sprejemanju ključnih odločitev v državi.
Po drugi strani si mnogi zmernejši in reformistični Iranci želijo več svobode, človekovih pravic in resnično demokratičen sistem, v katerem politično udejstvovanje ne bi bilo omejeno zgolj na tiste, ki ustrezajo oblastnikom.
Volitve nadzoruje svet varuhov
T. i. svet varuhov, ki ni voljen, ampak ga neposredno ali posredno imenuje ajatola, v skladu z iransko ustavo nadzoruje izvedbo volitev in lahko prepreči sprejetje nove zakonodaje. V preteklosti je svet diskvalificiral na tisoče reformističnih kandidatov za poslance in predsednika države ter blokiral številne zakone, še posebej tiste, ki jih je sprejel parlament v obdobju 2000-2004, ko so v njem dominirali reformisti.
Sekularne stranke z liberalnimi, marksističnimi in drugimi usmeritvami, ki so sicer igrale pomembno vlogo v revoluciji leta 1979, a so nasprotovale klerikalni struji in oblikovanju islamske republike, so bile prepovedane in povsem izrinjene iz političnega življenja, na tisoče njihovih pripadnikov pa je bilo v letih po revoluciji ubitih.
Pritiski, cenzura in ukinjanje medijev
Tiskani mediji so v Iranu pogosto tarča pritiskov, cenzure in ukinjanj. Mnogi novinarji ter politični aktivisti in borci za človekove pravice so, ker naj bi z žaljenjem vere in političnega sistema ogrožali nacionalno varnost, pristali v zaporu. Državna televizija, katere vodstvo imenuje ajatola, ima monopol, saj so zasebne televizije in satelitski kanali prepovedani.
Po smrti Homeinija leta 1989 se je v Iranu začela oblikovati struja reformistov, iz katere je bil prejšnji predsednik države Mohamed Hatami (1997-2005). Hatami si je prizadeval uresničiti svojo vizijo islamske demokracije in je uspel omiliti nekatere toge omejitve na področju kulture in družbenih dejavnosti v Iranu, njegove obljube o socialnih in političnih reformah pa so zaradi prevlade konservativcev v parlamentu in svetu varuhov ostale v veliki meri neizpolnjene.
Iranci bodo letos volili novega predsednika
Na predsedniških volitvah leta 2005 je nato slavil konservativni in populistični Ahmadinedžad, na lanskih parlamentarnih volitvah pa so konservativci znova dobili večino v parlamentu. Volitve novega predsednika bodo potekale letos in Hatami je že napovedal svojo kandidaturo na njih. Ahmadinedžad se bo na volitvah potegoval za svoj drugi mandat.
Islamska revolucija, katere cilj je bila osvoboditev Irana izpod ameriške nadvlade, je pomenila prelom v odnosih med Iranom in ZDA. Potem ko so islamistični študentje novembra 1979 zasedli ameriško veleposlaništvo v Teheranu in tam 444 dni zadrževali talce, so bili diplomatski odnosi med državama prekinjeni. Pod Ahmadinedžadom so se odnosi Irana z Zahodom še zaostrili, potem ko sta jih želela njegova predhodnika Hatami in pred njim Akbar Hašemi Rafsandžani normalizirati.
Ahmadinedžad napovedal propad "ameriškega imperija"
Ahmadinedžad je v svojih ostrih govorih med drugim napovedal propad "ameriškega imperija" in pozval k izbrisanju Izraela, ključnega zaveznika ZDA v regiji, z zemljevidov. K poslabšanju odnosov so prispevali tudi raketni in jedrski program Irana ter njegova politika v regiji, še posebej javna podpora libanonskemu šiitskemu gibanju Hezbolah in palestinskemu Hamasu.
Z izvolitvijo novega predsednika ZDA Baracka Obame, ki je režimu v Teheranu ponudil začetek dialoga, je sicer nastopilo upanje za odprtje novega poglavja v odnosih med državama, ki pa zaenkrat še ni obrodilo konkretnih sadov.
3
