V bombnih napadih v Carigradu 17 mrtvih

Do eksplozij je prišlo dan preden bo ustavno sodišče danes začelo presojati zahtevo o prepovedi vladajoče Stranke za pravičnost in razvoj (AKP). Po besedah ministra bi število žrtev lahko še naraslo, saj je sedem ljudi huje ranjenih, med smrtnimi žrtvami pa so tudi otroci.

Eksplodiralo na trgu, polnem ljudi Večino žrtev je zahtevala eksplozija druge, močnejše bombe, ki je odjeknila le nekaj metrov stran in kakih deset minut kasneje po prvi, šibkejši bombi. Druga bomba je eksplodirala, ko je žrtvam prve bombe priskočilo na pomoč več ljudi. Eksploziji sta odjeknili na trgu, polnem ljudi, v delavski četrti Gungoren. Guverner Carigrada Muammer Güler je novinarjem dejal, da je nedvomno šlo za teroristično dejanje, povedal pa je tudi, da sta bili obe bombi v smetnjakih.

Erdogan odgovornost pripisal kurdski stranki PKK Turški premier Recep Tayyip Erdogan je odgovornost za napada medtem pripisal prepovedani kurdski stranki PKK. Erdogan sicer ni izrecno omenjal PKK, ampak je dejal, da sta eksploziji "cena" okrepljene vojaške operacije proti kurdskim upornikom v Turčiji in sosednjem severnem Iraku. To je izjavil ob obisku prizorišča napadov, medtem ko so tamkajšnji prebivalci vzklikali "Dol s PKK".

PKK zanika odgovornost "To je temačen dogodek ... Toda gre za dogodek, ki ni na noben način povezan z bojem za svobodo Kurdov," pa je zatrdil vodja političnega krila PKK Zubeyir Aydar. "Dokazati ne morete nikakršne povezave s PKK," je še sporočil Aydar, sicer nekdanji poslanec v turškem parlamentu.

Obsodbe napadov Turški premier in predsednik, Recep Tayyip Erdogan in Abdullah Gül sta odločno obsodila napade. Napade je kot "grozljive teroristične napade" ostro obsodil tudi generalni sekretar Nata Jaap de Hoop Scheffer. Zagotovil je turškemu prebivalstvu, da jim bo Nato odločno stal ob strani v boju proti terorizmu.

Medtem se je danes že sestalo ustavno sodišče, ki je začelo presojati zahtevo o prepovedi vladajoče Stranke za pravičnost in razvoj (AKP) premiera Erdogana, ki vodi državo od leta 2002, na lanskih volitvah pa je znova doživela veliko podporo. Zahtevo je marca vložil državni tožilec z utemeljitvijo, da stranka spodkopava sekularno ureditev.

Turčiji grozi povečanaj političnih napetosti Primer je izraz globokih političnih razhajanj med sekularnimi krogi, ki so močni predvsem v sodstvu in vojski, in vladajočo stranko, katere mnogi člani so pobožni muslimani s povezavami z islamskim gibanjem. Odločitev sodišča bi lahko bila znana ta teden, vplivala pa bo tako na politične razmere kot gospodarstvo ter na odnose z EU. Prepoved vladajoče stranke bi namreč lahko privedla do predčasnih volitev in do povečanja političnih napetosti.

Sodišče mora odločitev sprejeti z najmanj sedmimi glasovi od skupno enajstih ustavnih sodnikov. Zahtevo lahko podpre, zavrne ali pa se odloči za tretjo pot, prepoved financiranja stranke iz proračuna. Najpogosteje se govori o prepovedi stranke, potem ko je leta 1998 in 2001 ustavno sodišče "zaradi protisekularne dejavnosti" že prepovedalo dve islamistični stranki, Stranko blaginje in Stranko kreposti, iz katerih se je razvila AKP.

Janša izrekel sožalje turškemu premieru

Predsednik vlade Janez Janša je ob terorističnem napadu v Carigradu predsedniku turške vlade Recepu Tayyipu Erdoganu poslal sožalno pismo.

Premier je ob tej priložnosti v imenu slovenske vlade in v svojem lastnem imenu sožalje izrazil tudi družinam žrtev ter njihovim bližnjim. Kot je še zapisal v svojem sporočilu turškemu kolegu, Slovenija obsoja vsakršno teroristično dejanje, zavzel pa se je tudi za enotnost vseh miroljubnih narodov v boju zoper terorizem.

EU obsoja nedeljska napada v Carigradu Napad je ostro obsodila tudi Evropska unija. Visoki predstavnik unije za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana je ob tem zatrdil, da Turčija lahko računa na podporo EU.