Ups, v letalo smo natočili premalo goriva

Sledi nekaj primerov, ko so se majhne človeške napake, površnost ali napačno razumevanje izkazale za zelo drage, v nekaterih primerih pa celo smrtonosne.

Preširoki vlaki Francoske železnice so nedavno ugotovile, da je dva tisoč novih vlakov preširokih za številne regionalne železniške postaje. Za napako, da je preširokih okoli dva tisoč novih vlakov, vrednih 15 milijard evrov, francoske železnice (SNCF) krivijo državno podjetje RFF, ki upravlja železniško omrežje, saj naj bi SNCF posredovalo napačne podatke o dimenzijah postaj. Izmerili naj bi namreč postaje, zgrajene pred manj kot 30 leti, spregledali pa so, da so bile številne postaje zgrajene prej, ko so bili vlaki še precej ožji. Do zdaj so prilagodili okoli 300 postaj, kar je stalo okoli 50 milijonov evrov, na koncu pa naj bi bila investicija še za nekaj deset milijonov evrov višja.

Nemška (ne)natančnost Južno od Berlina nastaja novo letališče Berlin Brandenburg, ki bi ga morali odpreti že leta 2010, a kaže, da tudi datum 2016 ni najbolj verjeten, saj naj bi potrebna popravila trajala še najmanj 18 mesecev. Eden glavnih razlogov za prelaganje datuma odprtja je dejstvo, da protipožarni in alarmni sistem nista zgrajena v skladu z gradbenim dovoljenjem. Odkrili so napake pri napeljavi, programiranju in izvajanju močno zapletenega sistema. Predlog, da bi imeli človeške požarne straže (za to bi zaposlili do 700 ljudi), je bil zavrnjen.

Pojavila so se poročila o kabelskih kanalih, v katerih je bilo ali preveč kablov ali pa so skupaj napeljali nezdružljive kable (npr. telefonski kabli skupaj s kabli visoke napetosti). Ventilacijske odprtine so namestili na neprimerna mesta, tako da v njih teče deževnica. To je le del napak zaradi katerih bodo potrebni (večji) konstrukcijski popravki.

Marsova sonda

338 kilogramov težka sonda je bila del misije, ki jo je ameriška vesoljska agencija Nasa izstrelila leta 1998 za preučevanje ozračja, atmosfere in sprememb na površju Marsa. Septembra 1999 so stik s sondo izgubili, ker je Nasa uporabljala metrične enote, izdelovalec Lockheed Martin pa imperialne enote oziroma anglosaški merski sistem. Sonda, vredna 125 milijonov dolarjev, se je preveč približala Marsu, ko se je prebijala v njegovo orbito, pa jo je najverjetneje uničila atmosfera rdečega planeta. V preiskavi so ugotovili, da je bil glavni vzrok izgube sonde to, da v delu programske opreme niso pretvorili angleških merskih enot v metrične.

Scottova dieta Polarni raziskovalec Robert Falcon Scott je pri preračunavanju količine hrane, ki jo bodo potrebovali na njegovi raziskovalni ekspediciji med leti 1910 in 1912, naredil usodno napako. Izračunal je, da bodo možje v njegovi ekipi potrebovali po 4500 kalorij na dan, kar pa ni dovolj za vlečenje sani in še posebej za visoke nadmorske višine. Raziskovalci so po ocenah strokovnjakov prejemali po okoli tri tisoč kalorij na dan manj, kot bi jih potrebovali, in so izgubili po okoli 25 kilogramov telesne teže, preden so dosegli svoj cilj in se začeli vračati. Scott in njegovi sopotniki so najverjetneje umrli zaradi lakote.

Vojna ladja Vasa

Leta 1628 je množica na Švedskem z grozo opazovala, kako je manj kot dva kilometra po izplutju na prvo vožnjo nova ladja Vasa potonila, s seboj pa v morski grob odnesla 30 ljudi na krovu. Na ladji je bilo 64 bronastih topov in je veljala za najmogočnejšo vojno ladjo na svetu. Strokovnjaki, ki so jo preučevali, potem ko so jo leta 1961 dvignili, so ugotovili, da je nesimetrična ter tanjša na eni strani. Razlog za to bi lahko bil ta, da so delavci uporabljali različne merske sisteme. Arheologi so našli štiri ravnila, ki so jih med gradnjo ladje uporabljali delavci. Dva sta za enoto uporabljala švedske čevlje (en čevelj je 12 inčev), dva pa amsterdamske čevlje (en čevelj je 11 inčev, en inč pa 2,54 centimetra).

Jadralec iz Gimlija Leta 1983 je letalo boeing 767-233 družbe Air Canada 12 tisoč metrov nad mestecem Gimli ob jezeru Winnipeg ostalo brez goriva. Kanada je metrični sistem sprejela leta 1970, omenjeno letalo pa naj bi bilo prvo letalo Air Canade, ki je uporabljalo metrične enote. Merilnik goriva na letalu ni delal, zato je posadka ob dolivanju goriva s pomočjo cevke, vertikalno pritrjene v dno tanka za gorivo, preverjala, koliko goriva so dotočili. Zapletlo se je, ko so pretvorili meritev volumna v težo – številka je bila prava, enota pa napačna: namesto da bi upoštevali funte, so mislili, da gre za kilograme. Posledično je bila na letalu približno polovica manj goriva, kot so mislili. Na srečo je pilotu uspelo pristati v Gimliju, letala pa se je prijel vzdevek jadralec iz Gimlija.

Hubblov vesoljski teleskop

Hubblov teleskop velja za velik uspeh Nase, a njegovi začetku niso bili najbolj blesteči. Prvi posnetki vesolja, ki jih je teleskop poslal na Zemljo, so bili megleni, ker je bilo glavno ogledalo na teleskopu preveč ravno. Napaka ni bila velika, le 2,2 mikrometra oziroma ena petdesetina debeline človeškega lasu, kar pa je bilo dovolj, da je ogrozilo projekt. Po eni od teorij je napaka nastala zaradi majhne kapljice barve na napravi, s katero so testirali ogledalo. Znanstveniki so težavo leta 1993 uspešno odpravili.

Biatlonska steza v Sočiju Dan pred letošnjim začetkom olimpijskih iger v Sočiju so ugotovili, da je biatlonska steza (krog bi moral biti dolg 2,5 kilometra) za 40 metrov prekratka. Tekmovalci na 7,5 kilometra bi tako pretekli manj kot 7,4 kilometra, tisti na 12,5-kilometrski tekmi pa 12,3 kilometra. Progo so hitro popravili, tako da je bila steza prave dolžine za prvo preizkušnjo tri dni po odprtju iger.

Big Ben

Zvonec Big Ben v britanskem parlamentu v Londonu je med testiranjem leta 1857 počil, zato so ga stopili, da bi ga ponovno vlili. Tudi novi zvon, ki so ga leta 1859 nameščali tri dni, je kmalu počil. Vnele so se razprave, kdo ali kaj je krivo, vložena je bila celo tožba. Po eni teoriji je velikansko kladivo (330 kilogramov) pretežko, posebej za zlitino, iz katere je narejen zvon. Livarji, ki delajo zvone, so vedno trdili, da je takšna zlitina preveč krhka. Drugega zvona niso namestili, kladivo pa so zamenjali z lažjim.

Most v Laufenburgu Različne države za določanje nadmorske višine uporabljajo različna merila. V Veliki Britaniji tako na primer merijo višino glede na nivo morja v Cornwallu, v Franciji glede na nivo morja v Marseillu, v Nemčiji glede na Severno morje, Švica pa se je tako kot Francija odločila za Sredozemsko morje. To je povzročilo težave v Laufenburgu, mestu na meji med Nemčijo in Švico, ki ga deli reka Ren. Z obeh strani reke so začeli graditi most, ko pa se je leta 2003 približeval sredini, je postalo jasno, da je ena polovica mostu za 54 centimetrov višja kot druga. Graditelji mostu so vedeli, da med nemško in švicarsko meritvijo nadmorske višine obstaja 27 centimetrov razlike, a to so, namesto da bi jo odpravili, nekako podvojili. Preden so most dokončali, so morali znižati nemški del.

Milenijski most

Da bi zaznamovali vstop v novo tisočletje, so v Londonu junija 2000 postavili nov most za pešce, ki je povezoval na novo odprto galerijo Tate na južnem bregu Temze s severnim bregom blizu katedrale sv. Pavla. Ljudje so opazili, da se je 350 metrov dolg most močno majal, ko so hodili po njem. Oblikovalci mostu namreč niso upoštevali stranskega učinka t. i. sinhroniziranega padanja nog (ko se most začne majati, ljudje svoje korake prilagodijo ritmu gibanja mostu, s tem pa nenamerno povečajo gibanje mostu). Naslednje leto so začeli na most nameščati blažilnike, da bi zmanjšali zibanje. Most so ponovno odprli februarja 2002.

Podobna, a bolj usodna je zgodba mostu Tacoma Narrows med Tacomo in Gig Harborjem v ameriški zvezni državi Washington. Most, dolg 1.600 metrov, so odprli julija 1940. Kmalu so odkrili, da most v vetrovnem vremenu nekoliko niha, a je kazalo, da lahko prenese take obremenitve. Novembra 1940 je most ob vetru hitrosti samo 67 kilometrov na uro začel nihati močneje, prišel v resonanco in se porušil.

Nerazumevanje med pilotom in stolpom Leta 1977 je v trku dveh letal boeing 747 na letališču Los Rodeos Kanarskih otokih umrlo 583 ljudi zaradi slabe komunikacije med pilotom in nadzornim stolpom. Megla je bila tistega usodnega 27. marca tako gosta, da letali drug drugega nista videli. Nerazumevanje med pilotom letala KLM in nadzornim stolpom je vodilo do tega, da je bil pilot prepričan, da ima dovoljenje za vzlet. Pilot KLM-ja se je zaletel v letalo Pan Ama, ki je bilo še vedno na vzletni stezi. Pilot Pan Ama je skozi meglo videl KLM-jeve luči, ki so se mu približevale, in je skušal zaviti s steze, a je bilo prepozno. Ob stiku je letalo KLM eksplodiralo in zagorelo, letalo Pan Ama pa se je prepolovilo. Sedem članov posadke in pilot so preživeli.